VZROKI in re�itve glede svetovne gospodarske krize in nujnost rekonstrukcije vloge in�enirstva v SLO

                Dr. mag. Drago Karol Golli, univ. dipl. in�. (Drago Karel Goli, Drago Goli)

Posodobljen ?lanek z dopolnjenimi pogledi na re�evanje...

Filozofija 20. stol., ?eprav je Teorija Poenotenja cilj �e od biotehnologije in nevrokibernetike naprej, je sovra�ila tehniko. Propad Zahoda (II. svetovna vojna) je za?etek tehnike in kibernetike, in ker nista �kodljivi in ker so filozofi izlo?ali religije, danes ti celo mite analizirajo s fiziko in v Center z algebro ume�?ajo celo Kitajsko, ko eni z analizo le pomagajo ljudem pri orientiranju, neki vstopajo �e v Vrednote, redki spreminjajo svet, sedanji krizi pa niso kos, saj so eliminirali kibernetiko, te ne dose�ejo. Osamosvojitev tehnike ven od kulture je razkroj prej povezanega v anti?ni besedi tehne. Kadar intelekt ni orientiran v Vrednote, vodi v fragmentacijo, samozadostnost, boj in zlo. Znanost je naletela na �lestev�, ki vodi od molekule do planetov, in za najve?je je znanost zato spiritualna pot, ko ta ne zbira le faktov, ampak jih integrira v univerzalni �Logos�. Tu je nujna Poni�nost.

Zato VDI, sli?na ZSIS, strate�ko poudarja, da so Nemci za blagostanje, prosperiteto, hvale�ni tehni?ni inteligenci, in ta sindikatov nima, saj je na vodilnih mestih in je kultura, ker jo vodi Etika, torej Prihodnost potrebuje Preteklost, zato odpira Katedre za futurologijo in raziskave varnosti glede nesre?. No?e, da je �e Nem?ija �rtev �storitvene dru�be�, saj se z in�enerji, lastno proizvodnjo in ustvarjanjem vrednosti obide krize. Se distancira od �civilne dru�be�, saj ho?e triadi in�enirji-politika-javnost dose?i EN sam Skupni jezik. Vidi konkurente v Aziji, Ameriki, Rusiji, ne v EU, kar ka�e za SLO njen NERED. Red pa se ne pojavi, razen ?e ga omogo?a Vi�ji Red. Son?ni �arki sami ne morejo spremeniti vode in CO₂ v celulozo, mora obstajati Visoko Urejena struktura klorofila, ki je oro�je, da se �ivljenje na Zemlji razvija in vodi vojno z NEREDOM. ?e bi to oro�je izginilo ali ne bi bilo nadome�?eno, bi kmalu izginilo vse �ivljenje Zemlje in nivo Urejenosti bi se katastrofalno zru�il v tistega Mineralov.

Sta 2 reda, Vertikalni Red, Substancialni Red pa je sekundaren. Red je manj kot organizacija, kot je Vzorec ve? kot Forma. Urejenost, ki ni enaka Ni?, �e ne uvr�?a sistema v klaso organiziranih sistemov. Sta 2 aspekta, Identitetno Vzdr�evalni aspekt, Razvojni aspekt pa je sekundaren. Napredek je ve? kot razvoj, rast manj. Noben sistem ne more v nedogled rasti. Ni napredka, ker ignoriramo Najvi�ji Red, abstrakcijo, Resnico, ta pa je formula in je vertikalna. Najbolj�a obramba ni napad druge pozicije, temve? za�?ita Resnice. Sta 2 Namena, Namen za Celoto, Namen za Del pa je sekundaren. Kadar se pri odnosih formira notranja osnova, Vrednote, tedaj Namen za del individuumu omogo?a razvoj in eksistenco. Bistvo Univerzuma ni Boj nasprotij, kar je trdil komunizem, ampak Harmoni?na akcija dajanja in sprejemanja med (!) korelativi. Zgodovino vodi aksiom, da je volja voditeljev pomembnej�a od sledilcev. Geneza vojn gre od fizi?ne do hladne, sedaj pa bo zmagal, kdor je bolj eti?en in moralen. Sta 2 Poziciji, Pozicija Objekta, Pozicija Subjekta pa je sekundarna. Kot mentalna dr�a je Zavest objekta navzgor lojalnost dr�avljana do vlade, filialna pieteta otrok do star�ev, spo�tovanje �tudenta do u?itelja, Zavest subjekta pa navzdol skrbeti, ljubiti prvi in imeti avtoriteto in ne biti avtoritaren. Oboje je zlomljeno. Ves Univerzum deluje pod ENIM samim sistemom, zato ne pozna individualizma. Center ni sredinska lega, je Subjekt oz. dinami?no-stati?no, Objekt pa je stati?no-dinami?no. Sistem brez Centra razpade. Ne pozabi Centra, sicer bo� umrl, in ?e nima� rezultatov, so motivacija, Namen in Smer ve? od akcije. ?e �eli� biti Center, brez da to pla?a�, povrne�, ima� um tat�.

Rabimo ljudi, ki so obnovo sinteze volja-intelekt-?ustva zgradili za velike skale ?asa na Srcu. Kreatorji novega humanizma znanje merijo teocentri?no prek Vrednot in Namena za Celoto, a prevladuje antropocentri?ni kratkovidni in zatiralni ANTI-razvoj, usmerjen v Namen za Del, ki lahko postane celo destruktivni konec civilizacije. Marketing je zastarel poglobil kolaps Vrednot, zanima se za materialno in banalno in manipulira z dru�beno odgovornostjo, in ?eprav danes poudarja pristop �zmagovalnosti za vse� (win-win), se je degeneriral v idejo �civilne dru�be�, interese, Namen za del (tudi zdravniki) in neupravi?ene �elje, zato je trajnostni razvoj postal farsa. Je zveza med zemljo in zdravjem ljudi. Dru�boslovje (FDV), tudi humanistika, se zadovoljuje s preve? enostavnimi znanji in manj kakovostnimi postavkami kot mu ta disciplina dovoljuje, zato ju Aksiologija svari, da sta zaradi teorij Popperja razdrla Vrednote najbolj. ?e se topijo ledeniki, so normativne (pravo, etika) in empirijske (ekonomija, marketing, dru�boslovje) teorije vse narobe, brez da se to dokazuje. Povzro?ile so uni?ujo?o CIRKULARNOST, za?aran KROG, ki se da prekiniti le z Ideologijo, z vsebino od �od zunaj�. Moralna nepismenost ZDA, njena �tr�na ekonomija�, ko je veliko denarja, storitev, trgovcev, in ko ni Ideje, Ideologije, je spro�ila probleme. Ekonomija nima temeljev, profesorji ekonomije ustvarjajo zle materialne Vrednote, saj nikoli niso resno sodelovali pri kaki korektni analizi ?lovekovih �elj�. Na nivoju ekonomske zgodovine je videti, da se denar lahko uporabi za regulacijo razvoja, ekonomske sile pa vse manj dajejo stabilnost. Pri njih gre za egoizem in benignost. Naravoslovje je napredovalo, a le iz ?isto objektivnega gledi�?a. Znanost je velika, a ?loveka ne bo nikoli zadovoljila. Finan?ne revije pi�ejo, da je tretiranje finan?nih kazalcev esenca �ivosti, kar pa je napaka. Niso nerealnosti, ampak so �e drugi seti abstrakcij. Likvidnost, solventnost in dobi?konostnost so res prvi pogoj poslovne aktivnosti, a Finance nimajo status �ivega sistema, niso cilji, so OMEJITVE, niso vstavljena rekurzija, so podpiralni podsistem oz. navaden homeostat. �iva je le proizvodnja, in�enirstvo, ker ustvarja novo vrednost. Pravo ni �ivo, in ker je zaprto v KROG, je najbolj ru�ilno. Umetnost ni igra?ka ampak razvoj Resnice, danes pa se vulgarizira, kar povzro?a dekadentno kulturo. Vzgajajo nas v mo?, denar in relativizem Vrednot, ko je presoja Lepote subjektivna, ko Vrednote nimajo mesta v znanosti niti politiki, ko naj bi Etika bila domena le religij in filozofij, ne velja pa za nas.

Za obravnavo teh sistemov je ve? pristopov. Organizacijski poudarja velikost sistema ali tehnologije, podjetni�tvo ali personalizem. Glede na improvizacijo in dispozicijo je Organizacija najbolj stabilna in trajna. Za organiziranost sistema je Urejenost elementov nujni pogoj. NERED ni sistem. Sistemski pristop pri holisti?nem principu poudarja funkcioniranje Celote, pri teleolo�kem pa smiselnost dosega ciljev in jasnost ciljev. Sinergetski pristop poudarja kakovostne transformacije in ?as, kontingen?ni pa stopnjo diferenciranosti in integriranosti sistema z okoljem. Kibernetski pristop je nujen, ?e postane organizacija velika, saj mora tedaj biti upravljana s kibernetskim sistemom. ?e so strukture (!) tega prilagojene na Objekt, je to Pontrjagin. Potrebni pogoj upravljanja sistema je njegova organiziranost. Kjer ni izbora gibanja zaradi upravljanja, tam je organizirana upravljalna aktivnost trivialna.

Sta 2 upravljanja, Aktivno upravljanje, organizirana dejstva v samem sistemu (ladjo vodimo v viharju), Pasivno upravljanje pa je sekundarno (umik ladje v zaliv). Optimizacija zahteva v naprej postavljen KRITERIJ, in ?e je ta primitiven, je primitivna tudi optimizacija. Tudi Epistemologija zahteva v naprej fiksiran kriterij Resnice, Teologija glavno premiso religije in Filozofija Metodologijo.  Celota upravljanja sta regulator in regulirani Objekt, celota regulatorja pa Direktna zveza: KAVZALNI princip, in Povratna zveza: KRO�NI tok informacije. Negativna povratna zveza v splo�nem pomaga v sistemu, na katerega delujejo zunanje motnje, vzpostavljati ravnote�je, in ker je stabilna le omejeno in  dela post-facto in je funkcija le teko?ega stanja oz. metode poizkusa in napake, lahko povzro?i nestabilnosti. Ni vsako ravnote�je optimalno! Pozitivna povratna zveza povzro?a �e ve?je odstopanje od tistega, ?e Povratne zveze sploh ne bi bilo, zakar je lahko le za?asna, saj dolgoro?no prikrito vodi sistem v eksponencialno rast, celo do katastrofe Rasti, degradacije ali samouni?enja. Direktna zveza je Ideal, je stabilna in ne vna�a nestabilnosti, je nujna pri optimalnih regulatorjih in minimizira vpletanje Negativne povratne zveze, saj deluje �e, predno vplivajo motnje. Obvladovanje je manj kot upravljanje.

Komunisti?ni filozofski kibernetiki so pripisali KRO�NOST oz. SPONTANOST le otrokom. Diktaturo dr�ave, ?isto linearno KAVZALNO verigo, so seveda videli kot brez povratnega delovanja. Socialisti?ni princip demokrati?nega centralizma pa je deloval kot Povratna zveza, s ?imer je dr�ava bazi ohranjala in utrjevala razmerja. ?e pa sta baza-dr�ava protislovni, je moral VI�JI (!) sistem dobiti �e drugo pomembno funkcijo, Direktno zvezo, �O?etovski zakon�, ta pomembnost pa priti?e kot organ mo?i vsakokratni Vladi. Direktna zveza je nujna vsaj za obdobje nestabilnosti in recesije, je ZA�?ITA novega in pripelje sistem iz roba stabilitete v �varno zono�. �Upravljanje� le s Povratno zvezo povzro?a cikli?ne krize (neza�eleno nihanje), torej Satanski sistem kriz in vojn, notranja protislovja, disproporce. Razmerje Direktna-Povratna zveza sli?i na soodvisni me�?anski doktrini konservatizem-liberalizem. ZDA so nastale na podlagi individualizma, in so svet zavedle s �tr�no ekonomijo�, to pa je le del kibernetske Celote, KRO�NOST, �vsakdanje vrednote�, nasilni tek na katke proge. ZDA so padle, ker so eliminirale �O?etovski zakon�, Direktno zvezo. ?e damo spat otroka z glavo navzdol, bo umrl.

Optimalna regulacija je namre? v kibernetiki najvi�ja klasa upravljanj v triadi Direktna&zveza-Povratna&zveza-optimizacija, po njej oz. po �tevilu 3, ki je maksimum, ni ni?esar ve?, ker ni mogo?e on-line optimirati KRITERIJEV (Vrednot), ampak jih je potrebno fiksirati, dolgoro?no. Z relativnimi standardi, in s KRO�NOSTJO, ni mogo?e tudi zdru�iti sistemov Vrednot, ker tako nikoli niso kon?ani boj in konflikti. Potrebni so standardi, ki so skupni vsem ljudem in ki transcendirajo, taki pa so le absolutni standardi. Dru�b, Vlad in dru�in, ki so zaradi relativizma Vrednot izgubili svojo moralno avtoriteto, zato ni mogo?e rekonstruirati kibernetsko v smislu klase optimalnega upravljanja, 'najbolj�ega', ostane le 'ga�enje po�ara', �e posebno makro procesov ni mogo?e re�evati z 'izku�enimi amaterji'. Osrednja institucija dru�be, ki ni zdru�ila Univerzalne edukacije (Srce-Norma: oseba zna?aja in oseba dobrega dr�avljana) in individualne prakti?ne edukacije (le in le ta izvajana glede na izbiro-preferenco-nadarjenost �tudentov v smislu intelekt-tehnika-telovadba: oseba genija, povezano s kreativnostjo), in je ni uravnote�ila, zavira zdrav razvoj ljudi in s tem okolja, ki je zato tako onesna�eno, in in�enirstva. Vzgoja namre? dopu�?a tudi kvazi-znanja, ima deduktivno funkcijo, u?i z zgledom in opona�anjem, je le dejavnost vrednostne indoktrinacije, temelji na socializacijski/iniciacijski matrici �istega�/VREDNOT, ni ?ista (rabi refleksijo). Edukacija pa je vsebina, je znanje (to ni le epistemolo�ko, posredujo?e, je tudi semiolo�ko, ozna?ujo?e), bazira na znanstveni matrici �novega�, ni ?isto (dolo?ene ve�?ine/vgoje so nujne, niso pa cilj). In ?e interesi prodrejo v Aksiologijo? Prof. B.M. Zupan?i? je uporabil terminus �Imunski sistem�, saj ta nakazuje mo�en razapad sistema, kar o?itno ustreza �O?etovskemu zakonu�.

Osrednja institucija dru�be je bila v starem Rimu pravna, Indiji religijska, Kitajski dru�inska, v kapitalizmu in komunizmu ekonomska. Srednji vek je uveljavil statusne simbole in privilegije. Utopi?ni sistemi so obljubljali enake pravice povsod, komunizem ekonomsko enakost, ustvaril pa je priviligiran razred. Komunisti?ne, materialisti?ne de�ele so izginile, materialisti?ne pa so postale ZDA. Japonska najtr�e dela. Voja�ki sistemi so vpeljali red, zatrli enakost. Samoupravljanje je bilo jalovo. �enska gibanja ho?ejo idealno enakost z mo�kimi, povzro?ila pa so masovni propad dru�in. Moderna demokracija je uveljavila politi?no enakost, poudarila dostojanstvo in pravice, premalo pa dol�nosti, ni? odgovornosti, in povzro?ila individualizem in egoizem. Prihodnost je sinteza Kant-Marx.

Moderna politika je vez Vrednote-politika-znanost nadomestila z �enakostjo pred zakonom�, in nastopila je t.i. �kontradikcija demokracije�, konflikti med ve? Subjekti in javno kritiziranje vlad. Zahod je uzakonil interese, ko je �politi?na enakost� le vodoravna, brez vertikalne osnove, to pa vodi v kaos. ?lovekove pravice brez Vertikale, Enakost brez Centra, in Svoboda brez odgovornosti, so nonsens. Vest ni ni?, je le individualna usmeritev v dobro. Zahod je za Politi?ni standard postavil aktivno �civilno dru�bo�, katere neuspeli ekstrem so bila Atenska sodi�?a, to javno mnenje oz. new-ageovska �kriti?na masa� pri odlo?anju pa ni kanoni?no, ni usmerjeno v Etiko in 'skupno dobro'. Renesansa je sploh uvedla reprezentativno demokracijo, Hobbes dru�beno pogodbo, Locke versko toleranco, svobodo in enakost pravic. V antiki je liberalnost pomenila plemi�ki ponos. Mill-ovemu liberalizmu so dodali pravico do zaposlitve in edukacije ter pravice �ivali, vse to pa je sedaj nonsens. Internet in virtualni Vegas sta povzro?ila transkulturno, brezizrazno, brezrazredno, brezosebno elektronsko demokracijo, ki pa ni revitalizirala demokracije. Demokracija ZDA ni za nas, je za njih.

Zato je za Vlade in korporacije nujen Kibernetski vodnik upravljanja kakovosti, sistem planiranje-reguliranje-izbolj�evanje, ki odpravlja �e nesistemati?nost, nestrukturiranost, neustreznosti in sploh meglenost. Gorenje ne bi tako padel, ?e bi ga uporabljal. Planiranje kakovosti univerzalno obravnava lansiranje izdelka-procesov-trga, notranje in zunanje izdelke-kupce, lastni�tvo makro-mikro procesov. Reguliranje kakovosti univerzalno razume izdelek kot blago-software-storitev in upo�teva vse nivoje od managerjev, delavcev do tehnolo�kih regulatorjev. Izbolj�evanje kakovosti je najbolj�i posel, kar jih je, saj kapitalsko neintenzivno dviga kakovost do prebojev, diagnosticira VZROKE in daje zdravljenja.

Nagla�anje planske zasnove v strategijah je kritizirano, saj se te razvijejo tudi brez plana in so tudi tisto, kar se �e dela. Strate�ki trikotnik je kupec-korporacija-konkurenca. Ker ni perfektnih strategij, je perfekcionizem pri strate�kem mi�ljenju nevaren. Zadostuje le marginalno bolj�a strategija, da se posrka ali premaga konkurenco. Perfekcionizem pa je nujen pri dolo?anju klju?nih faktorjev za uspeh in iskanju kriti?nega izhoda. ?e strateg a-priori razmi�lja, kaj se �NE� da storiti, namesto da i�?e v smeri simptomov, VZROKOV in ozdravitev, to onemogo?a izstopiti iz dolo?enih percepcij. Stratega ne sme preganjati strate�ka shizofrenija, intelektualna pla�nost, mentalna paraliza, optimizem in prevara VSE-ali-NI?. Njegove glavne tehnike so odpravljanje ozkih grl, lovljenje novih kombinacij in maksimiziranje stopnje prostosti. Nato pride do reguliranja kakovosti, ki je Direktno-Povratno zan?ni tehnolo�ki in managerski proces operacij in poti za varno-stabilno-ekonomi?no doseganje in vzdr�evanje statusa quo zadanih ciljev, kar je del Regulacijske piramide. V tej, pa naj gre za Vlade ali korporacije, pa tr?imo na Teorijo hierarhi?nih sistemov, po kateri je naloga nadrejenega nivoja ne le ustvarjati bolj�e pogoje vsem podrejenim nivojem, da bodo ti la�je dosegli svoje cilje, saj bo na ta na?in nadrejena enota avtomati?no dosegla tudi svoj cilj, ampak tudi Intervencija, ko sku�a podrejenim enotam pomagati na podlagi predvidevanja �e predno one dajo odlo?itve, in ko so �e dale odlo?itve.

Harmonija je mo�na, ko koeksistenco Ekonomije, koprosperiteto Politike in skupne VZROKE Etike dolo?a sistem idealne dru�ine, saj ta ni konfrontacijski, in ?e kdo to ignorira, bo izginil. Harmonijo med hudimi davki in poslovnimi �eljami lahko da tip demokracije, ko je VSAKA ekonomija za VSE ljudi, in ko ta in politika delata med dr�avljani in Vlado vedno kot notranji in zunanji. Tako je v Univerzumu, dru�ini, atomu in med atomi. Zakonodaja brez osredoto?enja na ljubezen je kot telo brez duha. Po Aristotelu �?iti ?loveka dr�ava. Ljubezen je zunanja in rezultatna, Srce pa je notranje in KAVZALNO. Idealna politika kot umski objekt mora ekonomijo le harmonizirati z Etiko in Moralo. Pravega razvoja ni brez tehnolo�kega ravnote�ja. Ljubi delavce. Know-why je ve? kot know-how. Investiraj z bojnim duhom, odgovornostjo, potrpljenjem, pokor�?ino in iskrenostjo, saj brez kapitala ni rezultatov. Prinesi jih ?eprav trpi�, sicer bo� tepen! Ve?, popolno in resno investiraj vase, da bo� ve?ji! Ve? od individualca je team. Zmaga� le, ?e popravi� znano napako, globoko misli�, �eljno poizku�a�, se za prihodnost oprezno pripravlja� in ostane� poni�en. Imeti veliko klju?ev je Pekel. ?e je sistem Reda jasen in ?ist, je organizacija uspe�na. Na�a pozicija in rang nista zaradi na�ega dostojanstva in na�ih interesov, ampak zaradi Namena za Celoto. Le na dru�ino osredoto?eno �ivljenje uni?i de�elo. Bolj�i potomci lahko razvijejo oboje, dru�ino in organizacijo. Pomaga se resni?nim leaderjem, genijem in strategom, ne sledilcem. Dogma deli, pri misiji leaderja pa je odgovornost prva, nato za�?ita in razvoj organizacije. ?e leader organizacijo izrabi zase in ne ljubi njenih ?lanov, bo izbrisan, saj ljubezen dela lastnike, ta je primarna, u�itek je sekundaren. ?e ljubi� le �ensko, postane� slab ?lovek. Leader ima oboje, Zavest Objekta, saj velika pisarna dela ?loveka prevzetnega, in Zavest Subjekta, ko pozorno nadzira srednje managerje, srednje oficirje, umetnosti, in tajnice. Diktatorji, padli ljudje, da bi bili superiorni, dajejo prednost Zavesti subjekta, ta pa je za resni?nega vodjo sekundarna. Niso bili imenovani Aristid Pravi?ne�, Epaminondes Osvoboditelj in Likurg Bog, ker bi bili veleposestniki in bi imeli su�nje, ampak ker so re�ili Gr?ijo.

Ker je �razvoj� 180 ^o v narobe smer, prihaja do spremembe stanja Celovitosti sistemov, ko sistem, ki je Celota, kot Celota zaradi degeneracije elementov ne more delovati. To vodi v krizo oz. katastrofo ali kriti?no fluktuacijo, uni?evanje, tudi nepovratno v nenadni padec v nestabilno stanje. Decentralizirane sisteme je la�je manipulirati, zato v stanju krize Centralizirani sistemi la�je pre�ivijo. Nujno navzo?i njihov dominantni element zahteva mo?no za�?ito pred samim seboj in pred drugimi elementi, ki je hierarhi?nost. Kibernetsko nevzdr�no je, da iz EU-parlamenta, iz vi�je hierarhije, na SLO-Vlado deluje izvoljena njena opozicija, in da se koordiniranje ?lanic v EU izvaja prek to�b, s pravom, kar je KRO�NOST. Masovne komunikacije pa so postale instrument Vlad, korporacij in zabave. Tu je vse izven nadzora. SLO je premajhna �e za 1 pokrajino in 1 Univerzo! Neharmonizirana dru�ba, ki ima feminizirane glede �tudentov skoraj vse Fakultete in Sodstvo in zdravstvo, ki ustvarja silne vi�ke in manjke diplomantov, zlorablja Javna podjetja, ignorira in�enirstvo kot kulturo, nujno propade. Civilizacija je materialni, kultura pa duhovni aspekt. Tehni?ne fakultete imajo slabe laboratorije, in ?e dobijo � prihodkov od korporacij, so torej SLO-firme sedaj brez Razvojev in torej tudi ne �tipendirajo. Nikoli ni �tipendirala �tudentov dr�ava, razen genijev, torej producira �e neravnote�je vpisov, pa bi lahko te presejala, uravnote�ila vsaj z enako matematiko in kibernetiko v vseh 1.-letnikih, in tako se ELITO dela, in nekje je treba za?eti. SLO je izgubila �e strojne in�enirje, take �e ima Nem?ija, ki bi znali z velikimi postroji. U?na doba in�enirja klimatizacije, najte�je veje strojni�tva, da je sploh postal in�enir, je bila 10 let v velikih sistemih, in le v teh se akumulira Znanje in so kovnica kadrov, tudi za problem Povratne zveze segrevanja ozra?ja, plastike, nepotrebnih transportov, smeti, kar je vse �e vir vojn in spro�a eksplozijo stro�kov, saj tudi ta kriza rabi in�enirje. Dru�inske in male firme sedaj iz njih delajo po�kodovance. Problem v SLO je demografski, saj ?e ni otrok ni davkov, penzij, zdravnik pa a-priori ne sme biti privatnik, in v verigi samohranilke-davki-nesre?e-samomorilci-dalj�e&�ivljenje&�ensk je SLO svetovna deviacija, za to pa sta SUPER VZROK 1. ?len verige in FDV, pa pravo, Javna uprava. Kakr�na dr�ava, taki zakoni, kakr�ni zakoni, taka dr�ava.

Priponke:

Vzroki in re�itve glede svetovne gospodarske krize ...

[ ]

369 Kb