DVS
natisni
Društvo vzdrževalcev Slovenije: Društvo vzdrževalcev Slovenije je tista to?ka v državi, kjer se sre?ujejo ljudje razli?nih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in položajev in katerim je na tak ali druga?en na?in podro?je vzdrževanja blizu.

Ime društva in Logotip:

Društvo vzdrževalcev

Slovenije

http://www.drustvo-dvs.si/

dvs

Sedež društva:  

DVS - Društvo vzdrževalcev Slovenije

Stegne 21c

SI-1000 Ljubljana

Slogan društva:

Društvo vzdrževalcev Slovenije je tista to?ka v državi, kjer se sre?ujejo ljudje razli?nih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in položajev in katerim je na tak ali druga?en na?in podro?je vzdrževanja blizu.

Kratek opis društva:

Po ?rki statuta, ki je temeljni akt vsakega društva, je naše društvo:
»strokovno,  prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje strokovnjakov, ki delajo na podro?ju vzdrževanja v širšem smislu«.
V praksi to pomeni, da se v našem društvu sre?ujemo ljudje razli?nih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in položajev, ki se zavedamo, da je vzdrževanje eden od klju?nih dejavnikov, ki prispevajo k uspešnosti podjetja, ?emur pa so lahko kos samo dobro strokovno usposobljeni vzdrževalci. Obenem pa je ta dejavnost nekaj tako samoumevnega in vsakdanjega, da se je pogosto niti ne zavedamo, ker je najtesneje prepletena z našim vsakodnevnim življenjem. Remont jedrske elektrarne, zamenjava dotrajanih ležajev na ?rpalki, popravilo proizvodne linije v tovarni sladkorja, zamenjava žarnice v tovarniški hali, meritev strelovodne napeljave, daljinski nadzor in upravljanje ra?unalniškega omrežja -  vse to je vzdrževanje. Vendar ravno tako - ko prepleskamo okna v stanovanju, podmažemo škripajo?e te?aje vrat, zamenjamo olje v avtomobilu, nabrusimo kuhinjski nož, zamenjamo tesnilo na pipi v kopalnici, ali ko »zme?emo« odve?ne datoteke z doma?ega ra?unalnika - je tudi to vzdrževanje.

Cilji vedno izhajajo iz dolo?enega poznavanja tvarine, o kateri govorimo. Nemogo?e je postavljati cilje za nekaj, o ?emer ne vemo dovolj.

Društvo vzdrževalcev Slovenije je tista to?ka v državi, kjer se sre?ujejo ljudje razli?nih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in položajev in katerim je na tak ali druga?en na?in podro?je vzdrževanja blizu. Tu so prisotni in se sre?ujejo:


 • podjetja in posamezniki, ki jim je vzdrževanje vsakodnevno delo;
 • podjetja in posamezniki, ki dobavljajo materiale ali storitve za nemoteno delo prvim;
 • predstavniki razli?nih izobraževalnih ustanov z vseh ravni izobraževanja (od poklicnih šol do univerz);
 • predstavniki raziskovalnih ustanov, inštitutov in laboratorijev;
 • posamezniki, ki jih vzdrževanje zanima ali je bilo v preteklem (aktivnem) obdobju njihov poklic.
Prepri?ani smo, da tako oblikovana skupnost lahko kompetentno postavi cilje, ki so:


 • povezovati strokovnjake s podro?ja vzdrževanja, jim nuditi možnost izmenjave znanj in pridobivanje novih znanj;
 • podjetjem nuditi razli?no strokovno pomo? in informacije s podro?ja vzdrževanja in širše;
 • izobraževalnim ustanovam pomagati pri oblikovanju u?nih programov in pri izvajanju izobraževalnih procesov v okviru prakti?nega pouka;
 • ?lanom nuditi strokovno podporo, možnost dostopa do znanj in izkušenj;
 • povezovanje z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami s ciljem nadgrajevanja teoreti?nih in prakti?nih znanj vzdrževalcev, nadgrajevanja obstoje?ih delovnih metod in razvijanja novih;
 • pozicioniranje vzdrževalne dejavnosti tako na državni ravni kot znotraj podjetij na tisto to?ko, ki ji glede na pomen in obseg v narodnem gospodarstvu pripada;
 • z razli?nimi akcijami in aktivnostmi graditi ugled vzdrževalne dejavnosti in s tem prispevati k ve?ji prepoznavnosti poklica in ve?jemu zanimanju zanj;
 • povezovanje in sodelovanje z državnimi ustanovami;
 • povezovanje z doma?imi in mednarodnimi društvi in organizacijami zaradi izmenjave izkušenj, znanj, sodelovanja na skupnih projektih;
 • slediti trendom na vseh podro?jih vzdrževanja in skladno s tem prilagajati vsebino delovanja in operativne naloge.

Za uresni?evanje ciljev so potrebni ljudje (posamezniki in organizacije). Njihovo sodelovanje mora biti motivirano skozi prepoznavanje skladnosti njihovih lastnih ciljev s cilji, ki smo jih zapisali zgoraj. Dosedanje število ?lanov in pogodbenih partnerjev dokazuje, da je takega prepoznavanja veliko, seveda pa je naloga vseh, da  skrbimo za neprestano izboljševanje vsebin dela društva in prilagajanje strategije.

Klju?ne dejavnosti:

Izobraževanja

DVS planira izobraževalne seminarje polletno. Udeležijo se jih lahko ?lani in ne?lani društva. Za ?lane so vsi enodnevni seminarji brezpla?ni, za udeležbo na dvo in ve?dnevnih seminarjih pa morajo udeleženci pla?ati kotizacijo. Kotizacijo pla?ajo tudi ne?lani društva. Ve?ina seminarjev je namenjena dvigu strokovnega znanja slovenskih vzdrževalcev, na željo podjetij pa lahko DVS organizira tudi predstavitvene seminarje. Vse seminarje organizira 7 ?lanski odbor za izobraževanje (OZI).

Seminarji

Tehniško posvetovanje

To je osrednji dogodek, ki ga DVS organizira vsako leto v mesecu oktobru - tradicionalno na Rogli. Prireditev traja 2 dni in v tem ?asu kontinuirano potekajo strokovna predavanja namenjena izobraževanju ?lanstva. V športni dvorani je na voljo 86 razstavnih mest na katerih se predstavljajo podjetja, ki ponujajo svoje izdelke in storitve vzdrževalcem. Vsako leto je prisotnih preko 600 udeležencev. Prireditev izpelje organizacijski odbor TPVS, leta 2007 je bilo že sedemnajsto po vrsti.

Naši ?lani so usposobljeni na podro?ju:

Vseh zgoraj omenjenih dejavnosti.

Kaj bi o svojem društvu še radi izpostavili?

Ker je leta 2005 minilo že polnih trideset let od ustanovitve društva, lahko mirno re?emo, da je z velikimi ?rkami zapisano - DRUŠTVO S TRADICIJO - zagotovo povsem na mestu.

Na kratko poglejmo najpomembnejša dejstva v življenju društva:


 • Po koncu druge svetovne vojne je v Evropi prišlo do intenzivne obnove in razširitve industrijske proizvodnje, kar je s seboj potegnilo tudi širjenje vzdrževalne dejavnosti. Ve?anje zahtevnosti in obsega vzdrževanja je imelo za posledico, da je po letu 1960 v vzhodni Evropi prihajalo do združevanja vzdrževalcev v posameznih državah. Kon?no je v sedemdesetih letih prišlo do formiranja Evropskega združenja vzdrževalcev EFNMS (Evropska federacija nacionalnih združenj vzdrževalcev).
 • Pogoj za pristop k Evropskemu združenju je bil organiziranje nacionalnega združena vzdrževalcev Jugoslavije. Za izpolnitev tega pogoja je bilo leta 1972 v Ljubljani ustanovljeno Jugoslovansko društvo vzdrževalcev YUMO z nalogo povezave republiških in pokrajinskih društev vzdrževalcev. Prvi predsednik je bil pokojni g. Emil Rejec, ki je v sklopu Zavoda za produktivnost v Ljubljani vse svoje delo posvetil strokovnemu delu na podro?ju organiziranja vzdrževalne dejavnosti v posameznih kolektivih na podro?ju bivše Jugoslavije. YUMO je izdajal strokovni ?asopis OMO (Održavanje mašina in opreme), ki pa je bil v osnovi strokovni ?asopis Zavoda za produktivnost.
 • Ve?ji del aktivnosti za ustanovitev Slovenskega društva vzdrževalcev - DVS je prevzel g. Rejec, ki je bil na skupš?ini 14.9.1975 imenovan tudi za prvega predsednika društva. V Izvršilni odbor društva je bil imenovan poleg ostalih tudi pokojni prof. Branko Peternel, ki je v tem ?asu predaval organizacijo vzdrževalne dejavnosti na Višji šoli za organizacijo v Kranju in ima nedvomno veliko zaslug za strokovno delo v Društvu vzdrževalcev Slovenije.
 • Društvo vzdrževalcev Slovenije vse do leta 1981 ni moglo polno zaživeti in prevzeti funkcije strokovnega povezovanja vzdrževalcev. Po letni skupš?ini istega leta v Mariboru je predsedniško funkcijo prevzel g. Boris Duh in ob podpori razširjenega Izvršilnega odbora omogo?il poživitev dela slovenskih vzdrževalcev.
 • Izvršilni odbor se je redno mese?no sestajal, dolo?al smernice bodo?ega dela ter ugotavljal rezultate preteklega dela. Odbor je imenoval ve? strokovnih komisij za poživitev dela na posameznih podro?jih, glasilo Vzdrževalec je pri?elo redno izhajati in objavljati poleg društvenih novic še strokovne ?lanke in objavljati borzo rezervnih delov. Za?el se je postopek za izdelavo potrebnih zakonskih aktov (statuti, sporazumi, pravilniki). DVS je vzpostavilo stike s sorodnimi društvi (društvo elektrotehnikov, društvo orodjarjev, društvo strojnih inženirjev in tehnikov) z namenom skupnega strokovnega dela. V letih, ki so sledila, je DVS vsako leto organiziral letno skupš?ino z namenom pregleda preteklega dela in z novimi smernicami za bodo?e delo. Vsaka skupš?ina je bila obogatena s strokovnimi predavanji, kar je bil med drugim tudi vzrok za številen obisk skupš?ine.
 • Za?eto delo po letu 1981 se je v naslednjem obdobju nadaljevalo s stalnim iskanjem možnosti popestritve strokovnega dela in pridobivanja novih ?lanov DVS. Število fizi?nih ?lanov je vseskozi v porastu, prav tako pa tudi število podjetij, ki v društvo pristopajo kot pogodbeni partnerji. Mo?no zanimanje za DVS je tudi s strani proizvajalcev opreme in sestavnih delov za potrebe vzdrževanja.
 • Ko gledamo rezultate dela DVS za obdobje preteklih ve? kot tridesetih let ugotavljamo, da ti opravi?ujejo združevanje, saj je veliko število vzdrževalcev pridobilo dodatna znanja s podro?ja vzdrževanja. To znanje s pridom uporabljajo pri svojem delu in ga isto?asno prenašajo na svoje sodelavce.
 • Društvo se danes uspešno vklju?uje tudi v mednarodne integracije (EFNMS, Evropsko združenje nacionalnih društev vzdrževalcev) in sodeluje v razli?nih mednarodnih projektih (npr. mednarodni projekt Leonardo, trženje spletnega orodja ValidMaint).
 • Najpomembnejši letni dogodek, ki ga organizira Društvo vzdrževalcev Slovenije, je Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije. Vsako leto se v oktobru na Rogli odvija dvodnevni posvet, kjer predavajo strokovnjaki z razli?nih podro?ij vzdrževanja. Pomemben del posvetovanja je tudi vsakoletna razstava opreme, strojev, orodij, naprav in storitev v vzdrževanju. Število razstavljavcev stalno raste, v letu 2007 jih je bilo 96 iz Slovenije in tujine!

 • Predsedniki Izvršilnih odborov, ki so bili hkrati tudi predsedniki društva, so bili skozi trideset let Emil Rejec,  Boris Duh, Jože Lipovec, Rudi Leskošek (dva mandata), Darko Kolšek, Danilo Vicman, Janez Tomažin, Boris Dejanovi?, Franc Hribar, Darko Perman, Jože Urbanc in sedanji predsednik Sergio Ton?eti?.

Kontakt:

Predsednik:

Sergio Ton?eti?

Telefon:

Faks:

GSM:

+386 1 511 30 06

+386 1 511 30 07

+386 41 387 432

E-pošta:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Spletna stran:

http://www.drustvo-dvs.si/