| DAS | ||||
|
|
Društvo avtomatikov Slovenije: Društvo avtomatikov Slovenije je nepolitična, prostovoljna in strokovna organizacija občanov, ki se ukvarjajo z avtomatiko.
Ime društva in Logotip:
Sedež društva: DAS - Društvo avtomatikov Slovenije Tržaška cesta 25 SI-1111 Ljubljana Slogan društva: Društvo avtomatikov Slovenije: Društvo avtomatikov Slovenije je nepolitična, prostovoljna in strokovna organizacija občanov, ki se ukvarjajo z avtomatiko. Kratek opis društva: Društvo avtomatikov Slovenije (DAS) letos (2009) praznuje 20 letnico delovanja, kajti ustanovljeno je bilo leta 1989 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Ustanovni sestanek društva je bil v takratnem Laboratoriju za analogno-hibridno računanje in avtomatsko regulacijo pri prof. Francetu Bremšaku. Društvo se je od takrat dalje neprestano razvijalo in nadgrajevalo. Hkrati z 20. letnico ustanovitve društva praznujemo tudi 10 letnico organiziranja konference Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu, ki je pričela z delom leta 1999 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. V ta namen smo obnovili in dopolnili knjižico Kratek vpogled v zgodovino nastanka in dejavnost v obdobju od leta 1989 do leta 2005, ki jo je društvo izdalo leta 2005. Pri nastanku tega dela smo si pomagali z diplomsko nalogo z naslovom: Analiza o stanju avtomatizacije v Sloveniji, v kateri so zbrani dokumenti in dopolnjeno gradivo o dosedanjem delu Društva avtomatikov Slovenije. Društvo avtomatikov Slovenije je nepolitična, prostovoljna in strokovna organizacija občanov, ki se ukvarjajo z avtomatiko. V njej se lahko srečujejo, sodelujejo in delajo vsi, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo s problematiko avtomatizacije, informatizacije in robotizacije strojev, naprav, procesov, proizvodnje, itd., oziroma širše rečeno, tisti, ki se ukvarjajo s tehnologijo vodenja tehničnih sistemov in procesov. Društvo ima svoj formalni sedež na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, Tržaška 25, 1000 Ljubljana. Delovni sedež društva pa je po dosedanji praksi organizacija, v kateri je zaposlen trenutni predsednik društva, to je Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, Smetanova 17, 2000 Maribor, kjer je zaposlen trenutni predsednik društva prof. dr. Tovornik Boris. Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ga zastopa njegov predsednik. Glasilo društva je Elektrotehniški vestnik in revija Avtomatika, društvo pa ima tudi svojo domačo stran, ki služi informiranju javnosti in izmenjavi informacij med člani. Naslov domače strani društva je: http://www.drustvo-das.si. društva je v pogledu organizacij, iz katerih prihajajo posamezni člani, zelo heterogeno. Med člani najdemo strokovnjake, ki prihajajo iz različnih podjetij uporabnikov avtomatizacije, strokovnjake iz inženirskih podjetij, ki ponujajo storitve in opremo na tem področju, strokovnjake iz državne uprave in tudi raziskovalce in profesorje iz inštitutov ter univerz. Trenutno šteje društvo okrog 150 članov. Članstvo Društvo avtomatikov Slovenije je včlanjeno v Mednarodno federacijo za avtomatsko vodenje (International Federation of Automatic Control – IFAC). Združenje IFAC trenutno povezuje 49 držav članic. Nastanek društva Ideja o ustanovitvi Društva avtomatikov Slovenije se je porodila leta 1987, ko je postalo jasno, da je vsako sodelovanje v mednarodnih zvezah, predvsem v IFAC-u možno le preko domače organizacije, ki je pa ni bilo. Postopek registracije društva je zahteval statut, programsko zasnovo, evidentiranje vodilnih funkcionarjev (predsednika in tajnika) mnenje SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva), zapisnik ustanovnega občnega zbora in overovljene podpise desetih ustanovitvenih članov. Statut in programsko zasnovo smo obravnavali na sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev Društva avtomatikov Slovenije, ki je bil 14. junija 1988 na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo 27 bodočih članov, vodil pa ga je prof. dr. Drago Matko, ki je tudi pripravil osnutke zahtevanih dokumentov. Na sestanku smo potrdili osnutek statuta in programske zasnove ter evidentirali prof. Ludvika Gyergyeka za predsednika in prof. Draga Matka za tajnika. Vse tri dokumentacije smo naslednji dan poslali Republiški konferenci SZDL in jih prosili za njihovo stališče. RKSZDL je o naši vlogi razpravljala 15. septembra 1988 in izdelala pozitivni mnenje. Ker smo predvideli institucionalno povezavo v Elektrotehniško zvezo Slovenije, smo jih prosili za njihovo privolitev. Elektrotehniška zveza je na svoji seji 14.12.1988 dovolila vključitev Društva avtomatikov Slovenije. Ustanovni občni zbor društva je bil 12.1.1989. Uvodni poročili sta imela prof. Ludvik Gyergyek: »Razvoj avtomatike kot program Slovenije« in prof. Drago Matko: »Priprave na ustanovitev Društva avtomatikov Slovenije«. Za prvega predsednika je bil izvoljen prof. Gyergyek za tajnika pa prof. France Bremšak (kopijo prve skice znaka lahko vidite na sliki št. 1). Pri sodišču smo 17.1.1989 overili podpise ustanovnih članov in 20.1.1989 prosili Republiški sekretariat za notranje zadeve za vpis Društva v register. Le ta je 14.4.1989 izdal odločbo za vpis Društva avtomatikov Slovenije v register društva.
Dejavnost društva seveda stoji ali pa pade na ljudeh. Čeprav so pri aktivnostih društva v takšni ali drugačni obliki sodelovali številni člani, je prav, da izpostavimo tiste, ki so najbolj zaznamovali nastanek, dejavnost in razvoj društva. V tem smislu moramo na prvo mesto postaviti častne člane, ki so naziv častnega člana pridobili zaradi svojih zaslug za nastanek in utemeljitev področja avtomatike na slovenskem in za svoj prispevek k dejavnosti društva. Društvo je trem članom podelilo naziv častni član, in sicer: - akademik prof. dr. Ludvik Gyergyek Operacijska, vsebinska in operativna dejavnost pa v veliki meri sloni na članih Izvršnega in Nadzornega odbora društva. Delovanje društva je od ustanovitve naprej vodilo pet Izvršnih odborov in nadziralo pet Nadzornih odborov.
Dejavnost društva izhaja iz njegovega namena in nalog, ki smo jih opredelili v uvodu. Z leti delovanja pa so se utrdile nekatere stalne aktivnosti, ki predstavljajo okostje delovanja društva in na nek način tudi označujejo njegovo identiteto. Med temi so najbolj pomembne organizacija strokovnih konferenc, strokovnih ekskurzij, predavanj, okroglih miz in drugih dogodkov, delo na slovarju strokovnih izrazov in pa seveda soorganizacija domačih in mednarodnih znanstvenih konferenc.
Tradicionalna konferenca Društva avtomatikov Slovenije z imenom »Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu (AIG)« je nastala kot odziv na potrebo, da se v slovenskem prostoru razvijejo aktivnosti, ki bi povezale in vzpodbudile komunikacijo med inženirji v malih in srednjih podjetjih, ki izvajajo projekt avtomatizacije, uporabniki, ki v svojo proizvodnjo uvajajo višjo stopnjo avtomatizacije in informatizacije ter raziskovalno sfero, za katero se je pričel kazati vse večji interes in potreba po sodelovanju. V slovenskem prostoru je bila že dolgo prisotna potreba po večjem strokovnem in partnerskem sodelovanju, ki temelji na razvojnem in raziskovalnem delu. Posebno to velja za podjetja, ki so se v preteklosti in v času tranzicije razvila iz malih zastopstev tujih dobaviteljev v gospodarske subjekte, sposobne prevzemati velike in odgovorne projekte. Ta podjetja so po eni strani čutila potrebo po povezovanju z raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami, po drugi strani pa po okrepitvi pretoka informacij med njimi samimi in podjetji uporabniki avtomatizacije. Žal pa v tistem času pravih mehanizmov za povezovanje ni bilo. Ideja o organiziranju strokovne konference avtomatikov je zaradi tega imela namen vzpostaviti strokovne in osebne kontakte vseh, ki se v Sloveniji ukvarjajo z avtomatizacijo in informatizacijo gospodarskih in proizvodnih sistemov in s tem vzpodbuditi pretok informacij in znanja. Cilj konference je predstaviti stanje na področju avtomatizacije v slovenski industriji in gospodarstvu ter sprožiti razprave o tej problematiki. Pokaže naj kakšni so svetovni trendi in kako tem trendom v Sloveniji sledimo. Poudarek je na prispevkih, ki jih prezentirajo avtorji iz gospodarstva na temo industrijske aplikacije ter na temah, ki so vezane na prenos znanja v industrijsko okolje. Prednost pri prezentaciji referatov in njihovi objavi v zborniku imajo prispevki, ki izhajajo iz podjetij, zato ima konferenca izrazito strokovni značaj. S konferenco tudi vzpodbujamo avtorje iz gospodarstva k pisanju strokovnih člankov in objavljanju rezultatov svojega dela, s čim se zagotavlja horizontalni pretok znanja med podjetji. Prva konferenca je bila organizirana aprila 1999 na pobudo takratnega predsednika društva prof. dr. Karla Jezernika. Do sedaj je bilo organiziranih 5 konferenc, in sicer: - leta 1999 s tremi uvodnimi predavanji in 49 referati predstavljenimi v osmih sekcijah, Konference se udeleži do170 udeležencev iz različnih slovenskih podjetij, univerz in inštitutov. Zaključi se z okroglo mizo o aktualni problematiki na področju avtomatizacije v Sloveniji in v svetu. Vzporedno s potekom predavanj je sponzorjem konference omogočena razstava in demonstracija svojega dela, kar daje dogajanju dodatno težo in pomen.
Strokovne ekskurzije so pomemben del aktivnosti društva. V prvi vrsti so namenjene seznanjanju članov društva s stanjem avtomatizacije in informatizacije v slovenskih podjetjih ter medsebojnem spoznavanju članov društva iz različnih območij Slovenije. Osrednji del ekskurzij so zato ogledi podjetij in tovarn, običajno pa jih povežemo tudi z organizacijo občnega zbora, izvedbo predstavitev sponzorjev pa tudi z različnimi predavanji. Prva strokovna ekskurzija, ki jo je pripravilo Društvo avtomatikov Slovenije, je bila strokovna ekskurzija v Center vodenja Dravskih elektrarn dne 13.5.1992. Predstavniki Centra vodenja so nam podrobno prikazali sisteme vodenja in razložili organizacijo vodenja tega pomembnega dela elektroenergetskega sistema Slovenije. Druge pomembne strokovne ekskurzije v okviru Društva avtomatikov Slovenije so bile:
Predavanja in okrogle mize ter soorganiziranje drugih dogodkov Društvo je bilo precej aktivno tudi na področju organizacije različnih predavanj, organizacije okroglih miz in soorganizacije drugih dogodkov. Organizacija predavanj je bila pomemben del aktivnosti društva predvsem v prvih letih po ustanovitvi in tudi kasneje. S predavanji smo želeli predvsem razširjati najnovejša strokovna in znanstvena spoznanja s področja avtomatike med članstvom. V tem smislu je bil poudarek pri izbiri predavateljev predvsem na mladih doktorjih znanosti, ki so predstavili svoje dosežke v okviru doktorskega dela. Po drugi strani pa smo k predavanjem pritegnili tudi veliko število tujih strokovnjakov, večinoma profesorjev oziroma znanstvenikov, ki so bili na daljših ali krajših obiskih na univerzah ali institutih v Sloveniji. Do sedaj je društvo organiziralo več kot 20 različnih predavanj domačih in tujih predavateljev, ki so bili večinoma izvedena v Ljubljani in Mariboru. Z željo, da društvo čim več prispeva k usmerjanju razvoja na različnih področjih dejavnosti, ki se dotikajo strokovnega področja društva, je bilo precej aktivno tudi pri organizaciji okroglih miz. Tudi ta aktivnost je bila bolj izrazita v začetnih letih delovanja društva, ko se je društvo še uveljavljalo in je želelo opozoriti na določeno problematiko. Do sedaj smo organizirali 5 okroglih miz, in sicer:
Od leta 2000 naprej je sponzor robotskih tekmovanj RoboT in Robosled, ki jih za osnovnošolce in srednješolce iz vse Slovenije, organizira FERI Maribor. Ključne dejavnosti: Namen društva je povezovanje ljudi, ki se ukvarjajo s problematiko avtomatizacije in sorodnih dejavnosti, zato da bi skupaj uresničevali določene cilje in naloge. Najvažnejše naloge društva so: prispevati k razvoju in napredku avtomatizacije kot znanstveno-tehnične discipline, skrbeti za dvig strokovne ravni svojih članov, stimulirati zanimanje javnosti za avtomatiko s pomočjo različnih medijev in sredstev sodobnih komunikacij, vzpodbujati vzgojo kadrov s področja avtomatike in sodelovati pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnih programov, vzpodbujati sodelovanje raziskovalnih institucij, univerz, delovnih organizacij in posameznih strokovnjakov pri strokovnih raziskavah s področja avtomatike, poglabljati sodelovanje med člani društva ter sodelovati z drugimi strokovnimi organizacijami doma in v tujini, vzpodbujati tehnično ustvarjalnost, izumiteljstvo, racionalizatorstvo, konstruktorstvo in raziskovalno dejavnost, podpirati objavljanje strokovnih člankov in izdajanje strokovne in znanstvene literature s področja dejavnosti društva.
Zastavljene cilje in naloge društvo realizira na različne načine, kot npr.: z mobilizacijo članov za dosego postavljenih ciljev in s koordinacijo njihovega dela, z organizacijo strokovnih sestankov, predavanj, konferenc, posvetovanj, razprav, seminarjev, razstav in tečajev, s stalnimi in občasnimi komisijami za proučevanje in reševanje strokovne problematike s področja avtomatike, s sodelovanjem v akcijah, ki jih organizirajo sorodna društva, s sodelovanjem s sponzorji, itd.. Naši člani so usposobljeni na področju: Vseh zgoraj naštetih dejavnosti in področij. Kaj bi o svojem društvu še radi izpostavili? Slovar strokovnih izrazov Ideja o slovarju s področja avtomatike ima precej dolgo zgodovino in je pravzaprav še starejša od društva samega. Pripisujemo jo mag. Petru Šegi, ki je pričel z zbiranjem izrazov po vzoru IFAC-ovega slovarja. Z ustanovitvijo društva pa je postal njegova stalna in vedno nekoliko obrobna aktivnost. Leta 2002, v času, ko so imeli iniciativo v rokah Mariborčani, je dr. Nenad Muškinja poskrbel, da se je slovar v elektronski obliki znašel na spletni strani društva (direktna povezava: http://msc.fe.uni-lj.si/slovar/slovar.asp). Ko je krmilo prešlo v roke prof. dr. Stanka Strmčnika, pa smo pričeli z iniciativo prenove in dopolnjevanja in sicer smo se odločili, da se zadeve lotimo postopno. Leta 2003 smo člane društva spodbudili k sodelovanju s knjižico SPLOŠNI POJMI VODENJA SISTEMOV, ki je izšla v papirni obliki. Leto kasneje pa so slovarček dopolnili robotiki pod vodstvom prof. dr. Tadeja Bajda. Ob vsakoletnem srečanju smo knjižico z naslovom ROBOTIKA razdelili udeležencem tradicionalne ekskurzije in dopolnili tudi elektronsko različico. Takoj je sledil odziv z dopolnitvijo slovarja z nemškimi izrazi, ki so v prvotni obliki manjkali. Pri prevodu sta se trudila dr. Peter Cafuta in dr. Miran Rodič. Zasnova slovarja je sestavljena iz naslednjih poglavij: - Splošni pojmi vodenja sistemov
Slovenija in slovenski strokovnjaki so bili posredno praktično vključeni v delovanje IFAC še v okvirju bivše Jugoslavije, saj je bila Jugoslavija že od vsega začetka članica te mednarodne organizacije in sicer preko Združenja za elektrotehniko, telekomunikacije, avtomatiko in nuklearno tehniko – ETAN. Po razpadu Jugoslavije pa je Slovenija preko Društva avtomatikov Slovenije zaprosila za članstvo v tej mednarodni organizaciji. Aktivnosti v tej smeri so se pričele že v začetku leta 1992, formalno pa je bilo Društvo avtomatikov Slovenije sprejeto kot »IFAC National Member Organization« na Svetu IFAC dne 17. junija 1993 v Sydneyu. Do sedaj so bili pod pokroviteljstvom IFAC in v soorganizaciji DAS v Sloveniji organizirani trije dogodki, in sicer: - IFAC/IMACS International Workshop on Artificial Intelligence in Real-Time Control (AIRTC 1995) leta 1995 na Bledu z udeležbo okrog 75 znanstvenikov,
Slovenski strokovnjaki na področju avtomatskega vodenja so se v aktivnosti IFAC vključevali predvsem preko članstva v različnih tehničnih komitejih. V tem okviru so imeli po eni strani ključno vlogo pri organizaciji že omenjenih znanstvenih srečanj v Sloveniji, po drugi strani pa tudi pri organizaciji znanstvenih srečanj v drugih državah, ki jih je pripravljal posamezni tehnični komite. V preteklih letih je imela Slovenija predstavnike v naslednjih tehničnih komitejih: - TC 3.1. Computers for Control: Mušič Gašper, Na kongresu IFAC v Seulu 2008 je bil Matjaž Colnarič iz FERI Maribor, imenovan za predsednika Koordinacijskega odbora št.3 Computers, Congnition and Communication, kar je veliko priznanje društvu in prof. Colnariču. Poleg sodelovanja v tehničnih komitejih, ki je predvsem vezano na strokovno oziroma znanstveno delo, ima Slovenija po formalni plati tudi svojega predstavnika v Skupščini IFAC-a. Kontakt:
|
