|
Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije: Nevladna organizacija
Ime društva in Logotip:
|
Društvo nezaposlenih in
socialno ogroženih Slovenije
|
 |
Sedež društva:
DNSOS - Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije
Cesta na zlato polje 6
SI-1412 Kisovec, Zagorje ob Savi
Slogan društva:
Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije.
Kratek opis društva:
Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije.
Klju?ne dejavnosti:
Na podro?ju nezaposlenih in socialno ogroženih
Naši ?lani so usposobljeni na podro?ju:
Nezaposlenih
Socialno ogroženih
Kaj bi o svojem društvu še radi izpostavili?
Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije.
Kontakt:
| Predsednik: |
Ivan Cencelj
|
| Telefon: |
/
|
|
E-pošta:
|
/ |
| Spletna stran: |
Brez [/]
|
Zgodba o Don Kihotu iz Kisovca
Med številnimi društvi v državi aktivno deluje tudi »društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije«. Njegov predsednik je Ivan Cencelj iz Kisovca v Zagorju ob Savi, ki je pred leti tudi sam za?util grenkobo in nemo? brezposelnega ?loveka. ?eprav je bilo slutiti, kot da se s skupaj s ?lani društva bojuje z mlini na veter, je njihov glas že mo?nejši, kaže, da so ga pri?eli upoštevati tudi v vladnih krogih; a so prepri?anim, da nezaposlenosti in njihovega društva nih?e ne jemlje dovolj resno.
Ivan Cencelj: „Žal nezaposlenosti in društva nezaposlenih ter socialno ogroženih nih?e ne jemlje dovolj resno, to je od države in njenih organov nerazumljivo!“
Kmalu po ustanovitvi tega društva, to je bilo marca 2005, je sicer kar nekaj ?asa kazalo, kot, da je peš?ica brezposelnih ljudi, ki ga je ustanovila, le eden od poizkusov iskanja poti iz osebne stiske in socialne krize. A njegov ustanovitelj Ivan Cencelj iz Kisovca ni odnehal, s peš?ico somišljenikov za?el je svoj „donkihotovski boj“, ki je po nekaj letih vendarle prinesel dolo?en napredek. Pri?eli so se povezovati z nevladnimi organizacijami in Neodvisnimi sindikati Slovenije, prav na pobudo društva nezaposlenih in socialno ogroženih pa so v za?etku lanskega leta v Sloveniji pri?ele delovati tudi prve socialne trgovine.
Gospod Cencelj, kakšna je pravzaprav osnovna vloga vašega društva nezaposlenih in socialno ogroženih, kakšno je vaše poslanstvo?
»Osnovna vloga društva nezaposlenih in socialno ogroženih je, da te ljudi zastopa v vseh institucijah, ki se ukvarjajo s socialno in humanitarno dejavnostjo in posebej tudi opozarjanje vlade in njenih institucij na težave ter na revš?ino teh ljudi. Uspeh naše vloge in poslanstva pa je odvisen od pripravljenosti obstoje?e vlade in njenih ministrstev vladnih služb in ustanov, da nam to poskušajo omogo?iti. Toda z grenkobo in žalostjo moramo ugotoviti, da se sedanja vlada spreneveda okrog nas, ?eprav smo bili v prejšnji vladi v dveh mati?nih odborih in sicer v odboru za delo družino invalide in socialna vprašanja, v odboru za zdravstvo in seveda tudi v ekonomskemu socialnem svetu vlade republike Slovenije, namre? v sedanji vladi nismo soudeleženi nikjer. Obljubljeno nam je bilo, da bomo lahko aktivno sodelovali in podali svoje pripombe in sugestije pri zakonu o socialnem podjetništvu, vendar je vse ostalo le pri obljubah, tako kot v volilnem ?asu. Žal nezaposlenosti in tako tudi našega društva nezaposlenih in socialno ogroženih nih?e, tudi vlada, ne jemlje dovolj resno.«
Koliko ?lanov pa šteje vaše društvo in kako delujete navzven?
»Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih šteje, ?e gledamo vse potencialne ?lane zelo veliko. Statisti?ni podatki govorijo da je v Sloveniji prek 100.000 nezaposlenih, k temu pa je treba dodati še okoli 20 procentov takih, ki v to število še niso zajeti, realno pa nas je v društvo v?lanjenih le okoli 150. Tako majhno število ?lanov je razumljivo, saj se ljudje bojijo izpostavljanja in jih je strah, da bi izgubili še tisto malo kar imajo.
Sicer pa je naše društvo pobrateno z društvom nezaposlenih Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Republike Srbske ter je tudi soustanovitelj zavoda RISI, podružnico mreže EAPN, ki se bori proti revš?ini in socialni izklju?enosti. Sedaj smo že tretje leto delegati v Bruslju na mitingu mreže EAPN, kjer se obravnavajo primeri dobrih praks ter težave v ?lanicah EU in seveda tudi možne rešitve teh problemov.«
Ali se nezaposleni in socialno ogroženi obra?ajo na vas?
»Da, naši ?lani se pogosto obra?ajo na nas in ve?ina vprašanj ter prošenj je glede finan?ne pomo?i, pojavljajo pa se tudi s pravnimi vprašanji in vprašanja o tem kako preživeti z minimalno pokojnino, kako delujejo socialni transferji in kar je še bolj žalostno, kako preživeti z minimalno pla?o, kajti nekateri se komaj preživljajo kljub polnemu delovnemu ?asu in seveda z aktivnim delom ?ez cel mesec. Na našo in njihovo žalost jim glede morebitne finan?ne pomo?i ne moremo ugoditi, ker društvo nima ne ?lanarine, ne nobene dotacije, saj ne dobi niti ficka iz državnega prora?una ali od lokalnih oblasti. Seveda nam državni organi priporo?ajo, naj se financiramo iz projektov toda za to so potrebna za?etna finan?na sredstva kot soudeležba, potrebna je strokovno izdelana dokumentacija in še marsikaj kar si društvo, ki združuje ljudi v glavnem z nizko osnovno izobrazbo, ne more privoš?iti.«
Kakšne so najpogostejše težave s katerimi se ubadajo nezaposleni in socialno ogroženi?
»Najpogostejše težave so pomanjkanje finan?nih sredstev za preživetje, izrazita revš?ina ki ljudem onemogo?a kakovostno življenje, ?eprav je ta dolo?ena z mednarodnimi in tudi državnimi akti, saj je Slovenija v ve?ini primerov tudi podpisnica teh aktov.«
Kako dale? pa je projekt socialnih trgovin, ki ga je prav vaše društvo po vzoru nekaterih evropskih držav predlagalo tudi v Sloveniji?
»Projekt socialnih trgovin podrobneje opredeljuje poseben zakon o trgovinski dejavnosti, po katerem je nemogo?e delovanje teh trgovin. Zato je potrebna širša družbena udeležba, v kon?ni fazi tudi razumevanje države, ki bi morala pomagati skupaj z nevladnimi organizacijami, kjer je posebej merodajno društvo za nezaposlene in socialno ogrožene, saj je skupaj s Kralji Ulice tudi pobudnik za ustanovitev teh trgovin v Sloveniji.«
Kje v Sloveniji pa socialne trgovine že delujejo?
»V za?etku je delovala samo ena taka< trgovina v Ljubljani, ki se je imenovala SOS, toda zaradi pogojev, ki jih dolo?a sedanji zakon o trgovinski dejavnosti je žal propadla. Zato mi vztrajamo na tem, da je potreben poseben zakon, ki bo te trgovine razbremenil dav?nih dajatev, in seveda prisotnost države zaradi zaš?ite proti zlorabam le teh. Vse skupaj naj bi vodil konzorcij v katerem naj bi bile s po dvema ?lanoma zastopane slede?e pravne osebe: ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, ministrstvo za finance, gospodarsko ministrstvo, sindikati, Rde?i križ Slovenije, Slovenski Karitas in seveda nevladne organizacije. ?eprav so bila naša prizadevanja skupaj z Neodvisnimi sindikati Slovenije, mestno ob?ino Ptuj in vašo razvojno agencijo Bistra, ki je izdelala elaborat, da bi dobili na razpisu sredstva za pilotski projekt, smo žal bili zavrnjeni z nerazumnim pojasnilom, ?eš da še nobena pravna oseba v tej vlogi ni bila še udeležena pri projektu, ki je imel vrednost vsaj 50.000 evrov.«
Kakšno pa je vaše sodelovanje z ekonomsko socialnim svetom in s sindikati?
»sodelovanje z ekonomsko socialnim svetom je se je že prekinilo z nastopom nove vlade, iz njihove strani ter tudi v mati?nih odborih državnega zbora. Kar pa se ti?e sindikatov, je razen Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki jih vodi vaš Ptuj?an Rastko Plohl, sodelovanje na ni?elni to?ki.«
Kako ocenjujete dosedanja prizadevanja vlade za ?imprejšnji izhod iz krize?
»Mislim, da je prizadevanje vlade za izhod iz krize zelo slabo, neu?inkovito in ?edalje slabše. Sedanji interes vseh politikov je o?itno v tem, kako se je potrebno kregati, o?itati stare grehe, pomembnejše je metanje polen drug drugemu pod noge, ne zavedajo pa se, da ljudje, ki živijo v revš?ini ne želijo slišati njihovih prepirov, ampak, da bi vsi skupaj za?eli delati in iskati izhod iz težkega položaja malega ?loveka. Mislimo, da bi se morali držati predvolilnih obljub, da bo šolstvo dostopno vsem, a je po našem mnenju ravno obratno, potrebno pa bi bilo okrepiti tudi javno zdravstvo, a žal dogodki kažejo ravno v obratno smer. Zavzemamo se tudi za aktivno reševanje korupcije, klientelizma in tajkunov, pove?ati je treba minimalni dohodek in seveda pravi?neje razporejati finance, ki so po mojem totalno skregane z zdravim razumom in možnostjo, oziroma ukrepi, ki jih narekuje recesija. Tudi nezaposlenosti nih?e ne jemlje dovolj resno.«
Kaj pa bi za ?imprejšnji izhod iz krize predlagali vi in vaše društvo?
»Po naše bi morali najprej za?eti urejevati razporejanje financ, ki so po našem razdeljene nepravi?no, pove?ati je treba boj proti korupciji, klientelizmu na vseh podro?jih, posebno na represivnem in pravnem podro?ju, potrebno je hitrejše reševanje vseh kazenskih zadev ki so v zvezi s tem, pove?ati je treba tudi inovativnost, ki prinaša ve?jo dodano vrednost, motivirati je treba ljudi za delovno vnemo, seveda z ustreznim in pravi?nim pla?ilom dela, upoštevati pa je treba tudi predloge in rešitve manjših nevladnih organizacij, ki niso tvorba sistema.«
A je Slovenija še vedno socialna država?
»Glede tega ne bom komentiral, saj po mojem odgovor na to ali smo še socialna država ali ne, kažejo gola dejstva in seveda samo delo vladnih struktur. ?e smo še sploh socialna država pa je najprej treba vprašati malega ?loveka, ki ga že tol?e revš?ina in pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebš?in. Menda je možno pri?akovati kakšen bo njihov odgovor na to vprašanje in takšen je tudi moj odgovor.«
Kako pa ocenjujete bodo?nosti mladih in izobraženih ljudi, ki so vse pogosteje brez zaposlitve?
»Tudi tu ne bi dajal ocene, saj mislim, da so pomembnejša dejstva in seveda stanje, ki o?itno ni ugodno, kot kažejo indici pa bo še slabše. Kot sem že rekel, bi bilo treba tudi tu in še kje drugje za?eti misliti na to, da je mlad ?lovek poln energije, znanja in seveda pripravljen delati, to je kapital, ki ga država ne sme zavre?i. Po mojem je tu zelo velika nelogi?nost, ker se Slovenija slepo drži navodil evropske komisije, ni pa naša diplomacija tako sposobna, da bi pa? dala argumente na mizo in upravi?ila starostno upokojitev z veliko brezposelnostjo mladih, izobraženih ljudi, ki nam lahko ustvarijo veliko dodano vrednost s svojim svežim znanjem,
Mislim, da bi se to moralo korenito spremeniti in si za?eti prizadevati za zaposlovanje mladih ljudi, saj bi bilo to za našo družbo izjemno koristno; ne pa, da se nesposobnost vali na ple?a starejših in iztrošenih ljudi. Mladi potrebujejo službo zaradi svoje eksistence, razvoja in kar je najvažnejše, za na?rtovanja družine, reševanje stanovanjskega vprašanje in na?rtovanja življenja s partnerjem, s svojo družino, brez kontrole in pomo?i staršev, oziroma brez prisilnega izkoriš?anja staršev.«
|
