Ime dru�tva in Logotip:

Dru�tvo vzdr�evalcev Slovenije http://www.drustvo-dvs.si/

Sede� dru�tva:  

DVS - Dru�tvo vzdr�evalcev Slovenije

Stegne 21c

SI-1000 Ljubljana

Slogan dru�tva:

Dru�tvo vzdr�evalcev Slovenije je tista to?ka v dr�avi, kjer se sre?ujejo ljudje razli?nih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in polo�ajev in katerim je na tak ali druga?en na?in podro?je vzdr�evanja blizu.

Kratek opis dru�tva:

Po ?rki statuta, ki je temeljni akt vsakega dru�tva, je na�e dru�tvo:
�strokovno,  prostovoljno, samostojno in nepridobitno zdru�enje strokovnjakov, ki delajo na podro?ju vzdr�evanja v �ir�em smislu�.
V praksi to pomeni, da se v na�em dru�tvu sre?ujemo ljudje razli?nih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in polo�ajev, ki se zavedamo, da je vzdr�evanje eden od klju?nih dejavnikov, ki prispevajo k uspe�nosti podjetja, ?emur pa so lahko kos samo dobro strokovno usposobljeni vzdr�evalci. Obenem pa je ta dejavnost nekaj tako samoumevnega in vsakdanjega, da se je pogosto niti ne zavedamo, ker je najtesneje prepletena z na�im vsakodnevnim �ivljenjem. Remont jedrske elektrarne, zamenjava dotrajanih le�ajev na ?rpalki, popravilo proizvodne linije v tovarni sladkorja, zamenjava �arnice v tovarni�ki hali, meritev strelovodne napeljave, daljinski nadzor in upravljanje ra?unalni�kega omre�ja -  vse to je vzdr�evanje. Vendar ravno tako - ko prepleskamo okna v stanovanju, podma�emo �kripajo?e te?aje vrat, zamenjamo olje v avtomobilu, nabrusimo kuhinjski no�, zamenjamo tesnilo na pipi v kopalnici, ali ko �zme?emo� odve?ne datoteke z doma?ega ra?unalnika - je tudi to vzdr�evanje.

Cilji vedno izhajajo iz dolo?enega poznavanja tvarine, o kateri govorimo. Nemogo?e je postavljati cilje za nekaj, o ?emer ne vemo dovolj.

Dru�tvo vzdr�evalcev Slovenije je tista to?ka v dr�avi, kjer se sre?ujejo ljudje razli?nih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in polo�ajev in katerim je na tak ali druga?en na?in podro?je vzdr�evanja blizu. Tu so prisotni in se sre?ujejo:

 � podjetja in posamezniki, ki jim je vzdr�evanje vsakodnevno delo;
 � podjetja in posamezniki, ki dobavljajo materiale ali storitve za nemoteno delo prvim;
 � predstavniki razli?nih izobra�evalnih ustanov z vseh ravni izobra�evanja (od poklicnih �ol do univerz);
 � predstavniki raziskovalnih ustanov, in�titutov in laboratorijev;
 � posamezniki, ki jih vzdr�evanje zanima ali je bilo v preteklem (aktivnem) obdobju njihov poklic.
Prepri?ani smo, da tako oblikovana skupnost lahko kompetentno postavi cilje, ki so:

 � povezovati strokovnjake s podro?ja vzdr�evanja, jim nuditi mo�nost izmenjave znanj in pridobivanje novih znanj;
 � podjetjem nuditi razli?no strokovno pomo? in informacije s podro?ja vzdr�evanja in �ir�e;
 � izobra�evalnim ustanovam pomagati pri oblikovanju u?nih programov in pri izvajanju izobra�evalnih procesov v okviru prakti?nega pouka;
 � ?lanom nuditi strokovno podporo, mo�nost dostopa do znanj in izku�enj;
 � povezovanje z izobra�evalnimi in raziskovalnimi ustanovami s ciljem nadgrajevanja teoreti?nih in prakti?nih znanj vzdr�evalcev, nadgrajevanja obstoje?ih delovnih metod in razvijanja novih;
 � pozicioniranje vzdr�evalne dejavnosti tako na dr�avni ravni kot znotraj podjetij na tisto to?ko, ki ji glede na pomen in obseg v narodnem gospodarstvu pripada;
 � z razli?nimi akcijami in aktivnostmi graditi ugled vzdr�evalne dejavnosti in s tem prispevati k ve?ji prepoznavnosti poklica in ve?jemu zanimanju zanj;
 � povezovanje in sodelovanje z dr�avnimi ustanovami;
 � povezovanje z doma?imi in mednarodnimi dru�tvi in organizacijami zaradi izmenjave izku�enj, znanj, sodelovanja na skupnih projektih;
 � slediti trendom na vseh podro?jih vzdr�evanja in skladno s tem prilagajati vsebino delovanja in operativne naloge.

Za uresni?evanje ciljev so potrebni ljudje (posamezniki in organizacije). Njihovo sodelovanje mora biti motivirano skozi prepoznavanje skladnosti njihovih lastnih ciljev s cilji, ki smo jih zapisali zgoraj. Dosedanje �tevilo ?lanov in pogodbenih partnerjev dokazuje, da je takega prepoznavanja veliko, seveda pa je naloga vseh, da  skrbimo za neprestano izbolj�evanje vsebin dela dru�tva in prilagajanje strategije.

Klju?ne dejavnosti:

Izobra�evanja

DVS planira izobra�evalne seminarje polletno. Udele�ijo se jih lahko ?lani in ne?lani dru�tva. Za ?lane so vsi enodnevni seminarji brezpla?ni, za udele�bo na dvo in ve?dnevnih seminarjih pa morajo udele�enci pla?ati kotizacijo. Kotizacijo pla?ajo tudi ne?lani dru�tva. Ve?ina seminarjev je namenjena dvigu strokovnega znanja slovenskih vzdr�evalcev, na �eljo podjetij pa lahko DVS organizira tudi predstavitvene seminarje. Vse seminarje organizira 7 ?lanski odbor za izobra�evanje (OZI).

Seminarji

Tehni�ko posvetovanje

To je osrednji dogodek, ki ga DVS organizira vsako leto v mesecu oktobru - tradicionalno na Rogli. Prireditev traja 2 dni in v tem ?asu kontinuirano potekajo strokovna predavanja namenjena izobra�evanju ?lanstva. V �portni dvorani je na voljo 86 razstavnih mest na katerih se predstavljajo podjetja, ki ponujajo svoje izdelke in storitve vzdr�evalcem. Vsako leto je prisotnih preko 600 udele�encev. Prireditev izpelje organizacijski odbor TPVS, leta 2007 je bilo �e sedemnajsto po vrsti.

Na�i ?lani so usposobljeni na podro?ju:

Vseh zgoraj omenjenih dejavnosti.

Kaj bi o svojem dru�tvu �e radi izpostavili?

Ker je leta 2005 minilo �e polnih trideset let od ustanovitve dru�tva, lahko mirno re?emo, da je z velikimi ?rkami zapisano - DRU�TVO S TRADICIJO - zagotovo povsem na mestu.

Na kratko poglejmo najpomembnej�a dejstva v �ivljenju dru�tva:

 � Po koncu druge svetovne vojne je v Evropi pri�lo do intenzivne obnove in raz�iritve industrijske proizvodnje, kar je s seboj potegnilo tudi �irjenje vzdr�evalne dejavnosti. Ve?anje zahtevnosti in obsega vzdr�evanja je imelo za posledico, da je po letu 1960 v vzhodni Evropi prihajalo do zdru�evanja vzdr�evalcev v posameznih dr�avah. Kon?no je v sedemdesetih letih pri�lo do formiranja Evropskega zdru�enja vzdr�evalcev EFNMS (Evropska federacija nacionalnih zdru�enj vzdr�evalcev).
 � Pogoj za pristop k Evropskemu zdru�enju je bil organiziranje nacionalnega zdru�ena vzdr�evalcev Jugoslavije. Za izpolnitev tega pogoja je bilo leta 1972 v Ljubljani ustanovljeno Jugoslovansko dru�tvo vzdr�evalcev YUMO z nalogo povezave republi�kih in pokrajinskih dru�tev vzdr�evalcev. Prvi predsednik je bil pokojni g. Emil Rejec, ki je v sklopu Zavoda za produktivnost v Ljubljani vse svoje delo posvetil strokovnemu delu na podro?ju organiziranja vzdr�evalne dejavnosti v posameznih kolektivih na podro?ju biv�e Jugoslavije. YUMO je izdajal strokovni ?asopis OMO (Odr�avanje ma�ina in opreme), ki pa je bil v osnovi strokovni ?asopis Zavoda za produktivnost.
 � Ve?ji del aktivnosti za ustanovitev Slovenskega dru�tva vzdr�evalcev - DVS je prevzel g. Rejec, ki je bil na skup�?ini 14.9.1975 imenovan tudi za prvega predsednika dru�tva. V Izvr�ilni odbor dru�tva je bil imenovan poleg ostalih tudi pokojni prof. Branko Peternel, ki je v tem ?asu predaval organizacijo vzdr�evalne dejavnosti na Vi�ji �oli za organizacijo v Kranju in ima nedvomno veliko zaslug za strokovno delo v Dru�tvu vzdr�evalcev Slovenije.
 � Dru�tvo vzdr�evalcev Slovenije vse do leta 1981 ni moglo polno za�iveti in prevzeti funkcije strokovnega povezovanja vzdr�evalcev. Po letni skup�?ini istega leta v Mariboru je predsedni�ko funkcijo prevzel g. Boris Duh in ob podpori raz�irjenega Izvr�ilnega odbora omogo?il po�ivitev dela slovenskih vzdr�evalcev.
 � Izvr�ilni odbor se je redno mese?no sestajal, dolo?al smernice bodo?ega dela ter ugotavljal rezultate preteklega dela. Odbor je imenoval ve? strokovnih komisij za po�ivitev dela na posameznih podro?jih, glasilo Vzdr�evalec je pri?elo redno izhajati in objavljati poleg dru�tvenih novic �e strokovne ?lanke in objavljati borzo rezervnih delov. Za?el se je postopek za izdelavo potrebnih zakonskih aktov (statuti, sporazumi, pravilniki). DVS je vzpostavilo stike s sorodnimi dru�tvi (dru�tvo elektrotehnikov, dru�tvo orodjarjev, dru�tvo strojnih in�enirjev in tehnikov) z namenom skupnega strokovnega dela. V letih, ki so sledila, je DVS vsako leto organiziral letno skup�?ino z namenom pregleda preteklega dela in z novimi smernicami za bodo?e delo. Vsaka skup�?ina je bila obogatena s strokovnimi predavanji, kar je bil med drugim tudi vzrok za �tevilen obisk skup�?ine.
 � Za?eto delo po letu 1981 se je v naslednjem obdobju nadaljevalo s stalnim iskanjem mo�nosti popestritve strokovnega dela in pridobivanja novih ?lanov DVS. �tevilo fizi?nih ?lanov je vseskozi v porastu, prav tako pa tudi �tevilo podjetij, ki v dru�tvo pristopajo kot pogodbeni partnerji. Mo?no zanimanje za DVS je tudi s strani proizvajalcev opreme in sestavnih delov za potrebe vzdr�evanja.
 � Ko gledamo rezultate dela DVS za obdobje preteklih ve? kot tridesetih let ugotavljamo, da ti opravi?ujejo zdru�evanje, saj je veliko �tevilo vzdr�evalcev pridobilo dodatna znanja s podro?ja vzdr�evanja. To znanje s pridom uporabljajo pri svojem delu in ga isto?asno prena�ajo na svoje sodelavce.
 � Dru�tvo se danes uspe�no vklju?uje tudi v mednarodne integracije (EFNMS, Evropsko zdru�enje nacionalnih dru�tev vzdr�evalcev) in sodeluje v razli?nih mednarodnih projektih (npr. mednarodni projekt Leonardo, tr�enje spletnega orodja ValidMaint).
 � Najpomembnej�i letni dogodek, ki ga organizira Dru�tvo vzdr�evalcev Slovenije, je Tehni�ko posvetovanje vzdr�evalcev Slovenije. Vsako leto se v oktobru na Rogli odvija dvodnevni posvet, kjer predavajo strokovnjaki z razli?nih podro?ij vzdr�evanja. Pomemben del posvetovanja je tudi vsakoletna razstava opreme, strojev, orodij, naprav in storitev v vzdr�evanju. �tevilo razstavljavcev stalno raste, v letu 2007 jih je bilo 96 iz Slovenije in tujine!

 � Predsedniki Izvr�ilnih odborov, ki so bili hkrati tudi predsedniki dru�tva, so bili skozi trideset let Emil Rejec,  Boris Duh, Jo�e Lipovec, Rudi Lesko�ek (dva mandata), Darko Kol�ek, Danilo Vicman, Janez Toma�in, Boris Dejanovi?, Franc Hribar, Darko Perman, Jo�e Urbanc in sedanji predsednik Sergio Ton?eti?.

Kontakt: