|
Društvo vzdrževalcev Slovenije: Društvo vzdrževalcev Slovenije je tista točka v državi, kjer se srečujejo ljudje različnih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in položajev in katerim je na tak ali drugačen način področje vzdrževanja blizu.
Ime društva in Logotip:
Sedež društva:
DVS - Društvo vzdrževalcev Slovenije
Stegne 21c
SI-1000 Ljubljana
Slogan društva:
Društvo vzdrževalcev Slovenije je tista točka v državi, kjer se srečujejo ljudje različnih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in položajev in katerim je na tak ali drugačen način področje vzdrževanja blizu.
Kratek opis društva:
Po črki statuta, ki je temeljni akt vsakega društva, je naše društvo:
»strokovno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje strokovnjakov, ki delajo na področju vzdrževanja v širšem smislu«.
V praksi to pomeni, da se v našem društvu srečujemo ljudje različnih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in položajev, ki se zavedamo, da je vzdrževanje eden od ključnih dejavnikov, ki prispevajo k uspešnosti podjetja, čemur pa so lahko kos samo dobro strokovno usposobljeni vzdrževalci. Obenem pa je ta dejavnost nekaj tako samoumevnega in vsakdanjega, da se je pogosto niti ne zavedamo, ker je najtesneje prepletena z našim vsakodnevnim življenjem. Remont jedrske elektrarne, zamenjava dotrajanih ležajev na črpalki, popravilo proizvodne linije v tovarni sladkorja, zamenjava žarnice v tovarniški hali, meritev strelovodne napeljave, daljinski nadzor in upravljanje računalniškega omrežja - vse to je vzdrževanje. Vendar ravno tako - ko prepleskamo okna v stanovanju, podmažemo škripajoče tečaje vrat, zamenjamo olje v avtomobilu, nabrusimo kuhinjski nož, zamenjamo tesnilo na pipi v kopalnici, ali ko »zmečemo« odvečne datoteke z domačega računalnika - je tudi to vzdrževanje.
Cilji vedno izhajajo iz določenega poznavanja tvarine, o kateri govorimo. Nemogoče je postavljati cilje za nekaj, o čemer ne vemo dovolj.
Društvo vzdrževalcev Slovenije je tista točka v državi, kjer se srečujejo ljudje različnih strok, poklicev, izobrazbenih ravni in položajev in katerim je na tak ali drugačen način področje vzdrževanja blizu. Tu so prisotni in se srečujejo:
• podjetja in posamezniki, ki jim je vzdrževanje vsakodnevno delo;
• podjetja in posamezniki, ki dobavljajo materiale ali storitve za nemoteno delo prvim;
• predstavniki različnih izobraževalnih ustanov z vseh ravni izobraževanja (od poklicnih šol do univerz);
• predstavniki raziskovalnih ustanov, inštitutov in laboratorijev;
• posamezniki, ki jih vzdrževanje zanima ali je bilo v preteklem (aktivnem) obdobju njihov poklic.
Prepričani smo, da tako oblikovana skupnost lahko kompetentno postavi cilje, ki so:
• povezovati strokovnjake s področja vzdrževanja, jim nuditi možnost izmenjave znanj in pridobivanje novih znanj;
• podjetjem nuditi različno strokovno pomoč in informacije s področja vzdrževanja in širše;
• izobraževalnim ustanovam pomagati pri oblikovanju učnih programov in pri izvajanju izobraževalnih procesov v okviru praktičnega pouka;
• članom nuditi strokovno podporo, možnost dostopa do znanj in izkušenj;
• povezovanje z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami s ciljem nadgrajevanja teoretičnih in praktičnih znanj vzdrževalcev, nadgrajevanja obstoječih delovnih metod in razvijanja novih;
• pozicioniranje vzdrževalne dejavnosti tako na državni ravni kot znotraj podjetij na tisto točko, ki ji glede na pomen in obseg v narodnem gospodarstvu pripada;
• z različnimi akcijami in aktivnostmi graditi ugled vzdrževalne dejavnosti in s tem prispevati k večji prepoznavnosti poklica in večjemu zanimanju zanj;
• povezovanje in sodelovanje z državnimi ustanovami;
• povezovanje z domačimi in mednarodnimi društvi in organizacijami zaradi izmenjave izkušenj, znanj, sodelovanja na skupnih projektih;
• slediti trendom na vseh področjih vzdrževanja in skladno s tem prilagajati vsebino delovanja in operativne naloge.
Za uresničevanje ciljev so potrebni ljudje (posamezniki in organizacije). Njihovo sodelovanje mora biti motivirano skozi prepoznavanje skladnosti njihovih lastnih ciljev s cilji, ki smo jih zapisali zgoraj. Dosedanje število članov in pogodbenih partnerjev dokazuje, da je takega prepoznavanja veliko, seveda pa je naloga vseh, da skrbimo za neprestano izboljševanje vsebin dela društva in prilagajanje strategije.
Ključne dejavnosti:
Izobraževanja
DVS planira izobraževalne seminarje polletno. Udeležijo se jih lahko člani in nečlani društva. Za člane so vsi enodnevni seminarji brezplačni, za udeležbo na dvo in večdnevnih seminarjih pa morajo udeleženci plačati kotizacijo. Kotizacijo plačajo tudi nečlani društva. Večina seminarjev je namenjena dvigu strokovnega znanja slovenskih vzdrževalcev, na željo podjetij pa lahko DVS organizira tudi predstavitvene seminarje. Vse seminarje organizira 7 članski odbor za izobraževanje (OZI).
Seminarji
Tehniško posvetovanje
To je osrednji dogodek, ki ga DVS organizira vsako leto v mesecu oktobru - tradicionalno na Rogli. Prireditev traja 2 dni in v tem času kontinuirano potekajo strokovna predavanja namenjena izobraževanju članstva. V športni dvorani je na voljo 86 razstavnih mest na katerih se predstavljajo podjetja, ki ponujajo svoje izdelke in storitve vzdrževalcem. Vsako leto je prisotnih preko 600 udeležencev. Prireditev izpelje organizacijski odbor TPVS, leta 2007 je bilo že sedemnajsto po vrsti.
Naši člani so usposobljeni na področju:
Vseh zgoraj omenjenih dejavnosti.
Kaj bi o svojem društvu še radi izpostavili?
Ker je leta 2005 minilo že polnih trideset let od ustanovitve društva, lahko mirno rečemo, da je z velikimi črkami zapisano - DRUŠTVO S TRADICIJO - zagotovo povsem na mestu.
Na kratko poglejmo najpomembnejša dejstva v življenju društva:
• Po koncu druge svetovne vojne je v Evropi prišlo do intenzivne obnove in razširitve industrijske proizvodnje, kar je s seboj potegnilo tudi širjenje vzdrževalne dejavnosti. Večanje zahtevnosti in obsega vzdrževanja je imelo za posledico, da je po letu 1960 v vzhodni Evropi prihajalo do združevanja vzdrževalcev v posameznih državah. Končno je v sedemdesetih letih prišlo do formiranja Evropskega združenja vzdrževalcev EFNMS (Evropska federacija nacionalnih združenj vzdrževalcev).
• Pogoj za pristop k Evropskemu združenju je bil organiziranje nacionalnega združena vzdrževalcev Jugoslavije. Za izpolnitev tega pogoja je bilo leta 1972 v Ljubljani ustanovljeno Jugoslovansko društvo vzdrževalcev YUMO z nalogo povezave republiških in pokrajinskih društev vzdrževalcev. Prvi predsednik je bil pokojni g. Emil Rejec, ki je v sklopu Zavoda za produktivnost v Ljubljani vse svoje delo posvetil strokovnemu delu na področju organiziranja vzdrževalne dejavnosti v posameznih kolektivih na področju bivše Jugoslavije. YUMO je izdajal strokovni časopis OMO (Održavanje mašina in opreme), ki pa je bil v osnovi strokovni časopis Zavoda za produktivnost.
• Večji del aktivnosti za ustanovitev Slovenskega društva vzdrževalcev - DVS je prevzel g. Rejec, ki je bil na skupščini 14.9.1975 imenovan tudi za prvega predsednika društva. V Izvršilni odbor društva je bil imenovan poleg ostalih tudi pokojni prof. Branko Peternel, ki je v tem času predaval organizacijo vzdrževalne dejavnosti na Višji šoli za organizacijo v Kranju in ima nedvomno veliko zaslug za strokovno delo v Društvu vzdrževalcev Slovenije.
• Društvo vzdrževalcev Slovenije vse do leta 1981 ni moglo polno zaživeti in prevzeti funkcije strokovnega povezovanja vzdrževalcev. Po letni skupščini istega leta v Mariboru je predsedniško funkcijo prevzel g. Boris Duh in ob podpori razširjenega Izvršilnega odbora omogočil poživitev dela slovenskih vzdrževalcev.
• Izvršilni odbor se je redno mesečno sestajal, določal smernice bodočega dela ter ugotavljal rezultate preteklega dela. Odbor je imenoval več strokovnih komisij za poživitev dela na posameznih področjih, glasilo Vzdrževalec je pričelo redno izhajati in objavljati poleg društvenih novic še strokovne članke in objavljati borzo rezervnih delov. Začel se je postopek za izdelavo potrebnih zakonskih aktov (statuti, sporazumi, pravilniki). DVS je vzpostavilo stike s sorodnimi društvi (društvo elektrotehnikov, društvo orodjarjev, društvo strojnih inženirjev in tehnikov) z namenom skupnega strokovnega dela. V letih, ki so sledila, je DVS vsako leto organiziral letno skupščino z namenom pregleda preteklega dela in z novimi smernicami za bodoče delo. Vsaka skupščina je bila obogatena s strokovnimi predavanji, kar je bil med drugim tudi vzrok za številen obisk skupščine.
• Začeto delo po letu 1981 se je v naslednjem obdobju nadaljevalo s stalnim iskanjem možnosti popestritve strokovnega dela in pridobivanja novih članov DVS. Število fizičnih članov je vseskozi v porastu, prav tako pa tudi število podjetij, ki v društvo pristopajo kot pogodbeni partnerji. Močno zanimanje za DVS je tudi s strani proizvajalcev opreme in sestavnih delov za potrebe vzdrževanja.
• Ko gledamo rezultate dela DVS za obdobje preteklih več kot tridesetih let ugotavljamo, da ti opravičujejo združevanje, saj je veliko število vzdrževalcev pridobilo dodatna znanja s področja vzdrževanja. To znanje s pridom uporabljajo pri svojem delu in ga istočasno prenašajo na svoje sodelavce.
• Društvo se danes uspešno vključuje tudi v mednarodne integracije (EFNMS, Evropsko združenje nacionalnih društev vzdrževalcev) in sodeluje v različnih mednarodnih projektih (npr. mednarodni projekt Leonardo, trženje spletnega orodja ValidMaint).
• Najpomembnejši letni dogodek, ki ga organizira Društvo vzdrževalcev Slovenije, je Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije. Vsako leto se v oktobru na Rogli odvija dvodnevni posvet, kjer predavajo strokovnjaki z različnih področij vzdrževanja. Pomemben del posvetovanja je tudi vsakoletna razstava opreme, strojev, orodij, naprav in storitev v vzdrževanju. Število razstavljavcev stalno raste, v letu 2007 jih je bilo 96 iz Slovenije in tujine!
• Predsedniki Izvršilnih odborov, ki so bili hkrati tudi predsedniki društva, so bili skozi trideset let Emil Rejec, Boris Duh, Jože Lipovec, Rudi Leskošek (dva mandata), Darko Kolšek, Danilo Vicman, Janez Tomažin, Boris Dejanovič, Franc Hribar, Darko Perman, Jože Urbanc in sedanji predsednik Sergio Tončetič.
Kontakt:
|
