Inovatorska delavnica za NVO "Postopki z izumi in inovacijami" | ||||
|
P O R O ? I L O INOVATORSKA DELAVNICA ZA NVO »Postopki z izumi in inovacijami« Fakulteta za strojništvo, Ašker?eva 6, Ljubljana, 9. marec 2010, ob 17:00 uri Delavnica je izvedena v predavalnici »Leskovarjeva soba«, v 1. nadstropju Fakultete za strojništvo, Ašker?eva cesta 6, Ljubljana, dne 9. marca 2010, z za?etkom ob 17:00 uri - po predvidenem programu in sicer: 1. UVOD 2. OD IDEJE DO NOVOSTI 3. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA (izdelki, tehnologije, storitve); 4. VPRAŠANJA IN ODGOVORI - RAZPRAVA Delavnico sta vodila: - Marijan Stele, univ. dipl. patentni in kem. teh. inž. in - Milan Cizl, univ. dipl. str.inž Ad. 1. UVOD Izvajalca sta poudarila pomen inženirskega inovatorstva za razvoj gospodarstva in blaginjo družbe. Potrdila sta »resnico« direktorja VDI, dr. Willija Fuchsa: »Nemški narod je hvaležen, predvsem inženirjem - za blaginjo nemške družbe. Inovatorji so tisti, ki lahko zasnujejo nove produkte in tehnologije z visoko dodano vrednostjo, ki omogo?ajo nova delovna mesta. Izpostavila sta razmere na podro?ju inovatorstva v Republiki Sloveniji ter jih primerjala z razmerami v »starih« ?lanicah EU. Splošna ugotovitev: v Sloveniji ni ustreznega podpornega okolja za inovatorstvo, inovatorje in pravno zaš?ito avtorskih - patentnih pravic. Postopki so dragi in dolgotrajni, zato se redki inovatorji odlo?ajo, da postopke zaš?ite izpeljejo - do konca! O pogojih za delovanje inovatorjev in slabih razmerah nazorno pri?ajo statisti?ni podatki o številu inovatorjev na 100 tiso? prebivalcev (Slovenija je na »repu«), zaskrbljujo?e pa je tudi dejstvo, da število prijavljenih oziroma pridobljenih patentov v Sloveniji zadnja leta - vztrajno pada. Kot primeri dobrih praks so bili predstavljeni modeli v nekaterih državah EU (Švica, Irska), ki svojim inovatorjem omogo?ajo »razvoj« patenta v »off shore« conah, brez davkov torej, pri ?em jim zagotavljajo podporo »patentnih timov«, ki ga sestavljajo strokovnjaki razli?nih profilov (patentni inženirji, inovacijski inženiring, inovacijski management, marketing, trženje, cenilci industrijske lastnine, finan?ni inženiring, za transferje licenc - inovacijski posrednik). Ustanovile so t.i. »ekspertne skupine za preverjanje in na?rtovanje razvoja ideje«, ki najprej ocenijo izum in izumitelja ter mu, v primeru pozitivne ocene - omogo?ijo dostop do »državnih skladov« iz katerih se financira razvoj in realizacija izuma. Zanimivo je, da je praviloma že v tej fazi razvoja izuma - znan proizvajalec produkta, ki izvira iz izuma. Ad. 2. OD IDEJE DO NOVOSTI Predstavljen je bil celoten inovacijski proces: od ideje in formalne predstavitve novosti - izuma (zapis, skica, fotografija, ...) - do zaš?ite avtorjevih pravic ter proizvodnje in trženja. Podrobno so raz?lenjene stvaritve (izum, videz oziroma oblika, znak in geografska oznaka) in pravice, ki izhajajo iz teh stvaritev (patent, model oziroma vzorec, blagovna ali storitvena znamka, geografska ozna?ba porekla blaga), ki sodijo v kategorijo »industrijska lastnina in pravice«. Ad. 3. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA Udeleženci so bili seznanjeni s tipskimi oblikami inoviranja, poudarjene so bile bistvene zna?ilnosti posameznih tipov izumov oziroma inovacij in sicer: - Patent je varstvo izuma tehni?ne narave, ki mora biti nov, inovativen in industrijsko uporaben. Uporabnost izuma - patenta dolo?a trg. - Model je varstvo vsakomur vidne zunanje oblike industrijskega ali obrtnega izdelka ali njegovega dela - Vzorec je varstvo vsakomur vidne nove slike ali risbe, ki jo lahko prenesemo na izdelek - Blagovna oziroma storitvena znamka je varstvo znaka, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Z zaš?ito stvaritve je združena pravica in sicer:
Ad. 4. VPRAŠANJA IN ODGOVORI - RAZPRAVA Med iz?rpno in zanimivo razpravo so se izoblikovala stališ?a, da je patentni sistem zgrešen in predrag ter da ne omogo?a »prave« patentne zaš?ite. Udeležencem je bilo priporo?eno, da svoje izume »avtorsko« zaš?itijo (avtorska zaš?ita velja 5 let), medtem pa naj svoje izume »na skrivaj« razvijajo, o izumu pa naj seznanijo ?im manj »tretjih oseb«, saj se idej - sploh ne da zaš?ititi. ZAKLJU?EK:
Predavatelja sta predstavila zakonske podlage, ki urejajo to podro?je ter posredovala nekaj koristnih napotkov inovatorjem za zaš?ito, razvoj in trženje izumov. Podala sta tudi nekaj doma?ih in tujih naslovov, ki inovatorjem nudijo pomo? (Urad za intelektualno lastnino www.uil-sipo.si; European patent organisation - www.epo.com; WIPO - World intelectual property organisation - http://www.wipo.int;). Vsi udeleženci »Inovatorske delavnice za NVO« so pridobil dovolj znanj in informacij, da opredelijo vrsto, izuma, izvedejo postopek zaš?ite pravic izumitelja in izum razvijejo do stopnje prototipa ali poskusne proizvodnje, seveda ob pomo?i in podpori organizacij, ki se vrsto let poklicno ali prostovoljno ukvarjajo z nudenjem pomo?i inovatorjem. Na delavnici je bilo uporabljeno gradivo, ki je navedeno kot priloga: Delavnica je bila zaklju?ena ob 20:20 uri. Ve? slik lahko najdete v fotogaleriji. Priloge: - Brošura: »Postopki z izumi in inovacijami« - Anketni list - Evalvacijski list (Ocena tematskih sklopov delavnice) - Zgibanki (»zelena« in »bela«) - Lista prisotnih
GRADIVO ZA INOVATORSKO DELAVNICO Inovatorska delavnica Zveze strojnih inženirjev Slovenije Ljubljana, 9.3.2010 POSTOPKI Z IZUMI IN INOVACIJAMI Izvajalca: Marijan Stele, univ. dipl. pat. in kem. teh. inž ter Milan Cizl, univ. dipl. str. inž. 1. UVOD Že vrsto let se na vsakem koraku govori o višji dodani vrednosti, visokotehnoloških izdelkih in gospodarski rasti. S temi pojmi praviloma operirajo politiki in gospodarstveniki, vendar pa ponavadi ne povedo bistva: hitra gospodarska rast je neposredno odvisna od sposobnosti gospodarstva, da ustvarja nove ideje in jih tudi ?im hitreje uvaja. Lahko bi rekli, da je gospodarska rast sinonim za ustvarjalnost. To pa so, kot bomo videli, invencije, inovacije in izboljšave. Samo to je motor gospodarske mo?i. So?asno pa ustvarjalnost bistveno vpliva na ugled inženirskih poklicev. Ker je, kot bomo še videli, v Sloveniji ustvarjalnost ovirana, so tudi inženirski poklici ustrezno neugledni. In ta vzrok ter posledica se medsebojno pospešujeta v nekakšno spiralo, medtem ko trg osvajajo tisti narodi, ki so inventivni. Imeti trg namre? pomeni vladanje (oblast) inventivnega nad neinventivnim. Nekaj osnovnih pojmov, ki smo jih in jih bomo še omenjali:
V Sloveniji bo kmalu 20 let, odkar si organizacije civilne družbe prizadevamo za pogoje, ki bi omogo?ili najširši razmah ustvarjalnosti. Bistvena, žal še vedno prisotna ovira je popolno nepoznavanje problematike tako na izobraževalnih ustanovah vseh ravni, kot tudi na pristojnih vladnih institucijah. Profesor Bajec z EF je na primer zapisal: "Mladi raziskovalci in študentje se sploh ne zavedajo, kakšen je postopek patentiranja, njihove pravice in obveznosti. O tem ima uporabne informacije le tisti, ki je sam šel skozi ta postopek." V Sloveniji mamo kar tri agencije (ARRS, TIA, JAPTI) in vrsto direktoratov, imamo Nacionalni razvojno-raziskovalni program in kar 400 raziskovalnih organizacij, ki prejemajo prora?unska sredstva. Samo agencije porabijo letno 5 milijonov €, inovatorji pa prejmejo 50.000 € oziroma 1 %. Letno prijavimo 15 evropskih patentov na milijon prebivalcev, Finci pa 45 (Eurostat 2005). In pred dvajsetimi leti smo si bili s Finci prav blizu. Naš kroni?ni problem je, da pristojna administracija vse do danes ni dojela, da je ustvarjalnost edini klju? do uspeha. Odlo?itev ZSIS za to delavnico je gotovo prispevek k spremembi miselnosti. 2. NOVOSTI ideje: - nepreverjene - preverjene intelektualna lastnina: - industrijska lastnina - avtorska dela 2 - sorodne pravice financiranje razvoja informacijski inženiring strategija razvoja novosti preveritev ideje- prototip, testiranje, poskusi zaš?ita novosti cenitve - prenosi lastnine, tvegani kapital informacijsko trženje -sistemi, borze marketing - predstavitve, promocija, sejmi financiranje izvedbe trženje proizvodnja kooperacije, podjetniški prenosi, partnerstvo 3. SODOBNE USMERITVE IN SPODBUJANJE KREATIVNOSTI IN USTVARJALNOSTI SODOBNE USMERITVE PRI RAZVIJANJU NOVOSTI
SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI
SODOBNE METODE RAZVIJANJA NOVOSTI Sposobnost ustvarjanja novosti in kreativno delovanje postajata vse ve?ji odliki zaposlenih. Ustvarjalnost je zahteva današnjega vsakdana in ena najbolj cenjenih ?loveških vrednot. Zato povsod po svetu poskušajo izboljšati podporno okolje, uvesti nove sodobne metode razvijanja in realizacije novosti. Posebno opazen je velik napredek ustvarjalnosti na podro?ju storitev. Vodilne države pa poskušajo tako z znanstvenimi pristopi, raziskavami in analizami prakti?nih uspešnih dosežkov izboljšati u?inkovitost razvijanja idej. V razvitih državah le 3 - 8 % razvijajo?ih idej uspe na trgu, v manj razvitih pa je teh manj kot 1 %. Slovenci smo nekje vmes, v zadnjem ?asu pa se vse bolj približujemo povpre?ju manj razvitih, kar kaže tudi naše stalno padanje na evropskih (38. mesto) in svetovnih (58.) lestvicah inovativnosti in konkuren?nosti. Sodobne metode in na?ini razvijanja idej temeljijo na strokovnih temeljih in prakti?nih izkušnjah ob uporabi sodobnih znanj in orodij. Zna?ilne so naslednje razvojne stopnje sodobnega razvijanja novosti:
OBLIKOVANJE STRATEŠKEGA PROGRAMA RAZVOJA NOVOSTI Izvajajo strokovne skupine (patentni inženir, manager, tržnik, finan?nik, strokovnjak s podro?ja novosti), ki v sodelovanju z izumiteljem ocenijo novost, njeno tehni?no - tehnološko izvedljivost in uporabnost. Strokovna skupina oceni možnosti in sposobnosti samega izumitelja in katero pomo? potrebuje, kdaj in v kakšni obliki. V ve?ini držav je ta strokovna ocena osnova za nadaljnji razvoj in vklju?evanje 4 razli?nih oblik državnih, regionalnih in lokalnih pomo?i in vklju?evanje podpornega okolja v razvoj novosti. Pri nas delni program izvajajo v tehnoloških parkih (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica). INFORMACIJSKI INŽENIRING
INOVACIJSKI INŽENIRING omogo?a izumitelju v inovativnem okolju in storitveno svetovalnem okolju kot so inkubatorji, inovacijski centri, tehnološki parki in inovacijske offshore cone, da pod strokovnim vodstvom in s sodobnitni tehnologijami hitreje razvija svojo novost. S pomo?jo novih znanj s fakultet in univerz in oblikovalskih veš?in nadgrajuje kvaliteto svoje novosti. Najnovejše pospešene poti potekajo v inovacijskih offshore conah, kjer se oblikujejo razvojna podjetja, ki poslujejo v fazi razvoja brez poslovnih stroškov in se ob koncu razvoja opravi cenitev novosti, ki je kapitalski vložek v razvojno podjetje. Šele nato podjetje stopi v normalno poslovanje z bilanco stroškov in kapitalske vrednosti novosti. INOVACIJSKI MANAGEMENT
FINAN?NI INŽENIRING
MARKETING
PROIZVODNJA, KOOPERACIJE, PARTNERSTVA, TRANSFERJI IN LICENCE So kon?ne izvedbene oblike proizvodnje ali izvedbe novosti, ki poteka v lastni ali kooperacijski obliki, partnerskem sodelovanju, s pomo?jo prenosa tehnologij in znanja v geografskih, ?asovnih in poslovnih okoljih s pomo?jo odstopa ali prodaje licen?nih pravic, poslovanju v offshore conah in globalnih povezavah z multinacionalnimi partnerji, vklju?evanju v poslovne mreže, ki celovito obvladujejo celotne poslovne procese proizvodnje in trženja novosti. V svetu in tudi v Evropi je (tudi v manjših državah) že kar nekaj centrov in inovacijskih mrež, ki obvladujejo celotne inovacijske procese, kot Shanon /Irska, Tehnologisk/ Danska, Nokia/Finska. V Sloveniji žal še ne deluje noben od teh sistemsko organiziranih inovacijskih inženiringov. Nekaj za?etkov je v tehnoloških parkih in agenciji JAPTI, kjer Ministrstvo za gospodarstvo združuje svoje dosedanje tri centre za malo gospodarstvo, podjetniški sklad in center za tuje investicije in promocijo v tujini, ki jo bo nadgradil z inovacijsko borzo in programi aktivnosti za pospeševanje konkuren?nosti in ustvarjalnosti v malem gospodarstvu. 4. INOVACIJSKI INŽENIRING
3.1. STRATEGIJA NA?RTOVANJA RAZVOJA NOVOSTI V razvitih državah so že davno ugotovili, da je vsaka nova ideja vredna strokovnega preverjanja in pomo?i avtorju, saj le novosti prinašajo kvalitetna delovna mesta in višjo dodano vrednost. Zato so države uvedle tako imenovane ekspertne strokovne skupine za preverjanje in na?rtovanje razvoja ideje. Sestavljajo jo patentni inženir, strokovnjak za inovacijski inženiring, inovacijski management, marketing in trženje, specialist iz ozkega strokovnega podro?ja, cenilec industrijske /intelektualne lastnine, strokovnjak za finan?ni inženiring in strokovnjak za transferje licenc - inovacijski posrednik / broker. Ta strokovna skupina v sodelovanju z inovatorjem, izumiteljem ali avtorjem avtorske rešitve oceni novost, tržni potencial, tehni?no - tehnološko izvedljivost novosti, ocenitev vrednosti, možnosti zaš?ite in transferjev. S pomo?jo teh ocen izdela na?rt razvoja, aktivnosti lastnika novosti, potrebne oblike in izvajalce pomo?i lastniku. Na osnovi te ocene in na?rta se inventor vklju?i v državno ali poslovno podporno okolje, kjer lahko koristi inovacijsko infrastrukturo in programe pomo?i pri realizaciji novosti. Pri tem ga spremlja ožja mentorska ekipa 1 -3 strokovnjakov na podro?jih, ki jih inventor ne obvlada in potrebnje vodenje in strokovno pomo?. Namen te strategije je prepre?iti vlaganja v neprimerne, neekonomi?ne in neuresni?ljive novosti. Izumitelje in inventorje, ki nimajo želja, sposobnosti in možnosti, da bi podjetniško razvili in realizirali svoje ideje, pa usmerja, da ne vlagajo svojih in drugih sredstev v nepopolno razvite in nerealizirane novosti in tako ne ogrožajo svoje in eksistence drugih v svojem poslovnem in življenjskem okolju. Dobre invencije pa se poskuša prenesti v druga okolja z višjimi stopnjami znanja in pogojev ali v zaprte poslovne razvojne inženiring skupine, ki obvladajo celoten razvojni in poslovni sistem in sami proizvajajo in tržijo ter poberejo ves dobi?ek. Država s tem vložkom pove?a delež realizacije perspektivnih novosti in prepre?i vlaganja prora?unskih sredstev v neperspektivne in neuresni?ljive ideje. Hkrati pa s tem zavaruje inventorja , ki mnogokrat ni sposoben realno oceniti svojih sposobnosti hi zmožnosti. Strategijo razvoja novosti sestavljajo : informacijski posnetek in analiza stanja novosti, poslovne, tržne, namembne in uporabne zanimivosti novosti - inovacijski inženiring, oceno stroškov razvoja in oceno vrednosti industrijske / intelektualne lastnine, tržni potencial novosti, finan?ni inženiring vložka v razvoj novosti, inovacijski inženiring po razvojnih fazah realizacije novosti, na?in, obliko in program zaš?ite, promocije in transferjev novosti, organizacija in izvedba za?etne in industrijske proizvodnje in trženja, partnerstvo, sovlaganja, kooperacije, ofifshore, transferji in licence, dopolnilni razvoj in širjenje uporabnosti razvite novosti. 3.2. KAKO OCENITI VREDNOST NOVOSTI Ena izmed najzahtevnejsih nalog, ki ?akajo inovatorje, je oceniti realno in tržno vrednost novosti, saj pretirano precenjena vrednost odvra?a interesente, podcenjena vrednost pa je v škodo lastnikov. V svetu sta poznani dve osnovni metodi cenitev industrijske in intelektualne lastnine. Prva je namenjena prenosu lastninskih pravic zaš?itene novosti, prenosu licenc, kooperacijskim in partnerskim odnosom, dolo?itvi deležev vložkov ter investicijam. Druga pa je namenjena vklju?evanju tveganega kapitala, za katerega inovator ob skupnem tveganju odstopi vlagatelju delne ali vse lastniške pravice zaš?itene novosti. Ideje, prenos znanj- know how in tehni?ne, tehnološke in storitvene izboljšave se ne cenijo po teh metodah, ampak se za prodajo s pogajanji med ponudniki in kupci oblikuje tržna pogodba. Poseben status imajo izboljšave in izumi zaposlenih v gospodarskih družbah in javnih družbah. To podro?je je urejeno s posebnim zakonom, kjer cenitev po internih pravilih opravi posebna komisija v gospodarski ali javni družbi. Obvezni podatki in elementi za cenitve so : lastništvo, zaš?ita, stopnja razvoja, primerjalne prednosti novosti, evidentirani in dokazljivi stroški razvoja, podro?ja uporabnosti, posebnosti, opravljena promocija, propaganda, priznanja in nagrade, reference, podatki o prototipih, vzorcih, modelih, atestih, proizvodnji, kooperacijskih in poslovnih partnerstvih, državnih in mednarodnih pomo?eh, marketinških, tržnih, komercialnih in projektnih aktivnostih, oblikah prenosa pravic in potencialnih razvojnih možnostih. Zato inovatorjem cenilci svetujemo natan?no in sprotno evidentiranje aktivnosti, ur dela in vodenje natan?ne dokumentacije, ra?unov in pogodb v celotnem procesu razvijanja novosti, saj bodo le tako ob prodaji pravic in cenitvi realno oblikovali ponudbe. Še posebno so ti dokumenti pomembni in nujni pri prodaji pravic, ko lastnik zahteva povrnitev stroškov razvoja s predpla?ilom ali vpisom cenitvene vrednosti v kapitalski delež gospodarske družbe. Vrednost cenitev industrijske in intelektualne lastnine se po mednarodnih standardih poslovanja lahko vpiše kot kapitalski delež lastnika v družbi in seveda obra?unava amortizacija glede na ?as trajanja zaš?ite. To je še posebno primerno za patente, modele, blagovne in storitvene znamke. Ve?ina kreativnih podjetnikov ima poleg poslovnega podjetja še ve? tako imenovanih 8 razvojnih podjetij, kamor vpisujejo te kapitalske deleže in ta podjetja nato prodajajo. Navodila, obrazce in dodatne informacije in nasvete za cenitve lahko zainteresirani dobijo po tel. ali telefaksu (01 83 11 925) in e- pošti. Cenitve po mednarodno priznanih metodologijah v Sloveniji izvaja mednarodni posrednik novosti in cenilec. Priloga 1 ELEMENTI ZA PONUDBO IN PRODAJO INOVACIJ Priloga 2 CENITVE INDUSTRIJSKE LASTNINE (PATENTOV, MODELOV IN VZORCEV IN POREKLA BLAGA) 5. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA 11 Patent je varstvo izuma tehni?ne narave, ki mora biti nov, inovativen in industrijsko uporaben. Njegova uporaba ne sme biti v nasprotju z moralo. Model je varstvo vsakomur vidne zunanje oblike industrijskega ali obrtnega izdelka ali njegovega dela. Vzorec je varstvo vsakomur vidne nove slike ali risbe, ki jo lahko prenesemo na industrijski ali obrtni izdelek ali njegov del. Ne morejo pa se zavarovati fotografska ali kartografska dela, tehni?ni na?rti in skice ali vse tisto, kar je v nasprotju z moralo in pravnim redom. Blagovna oziroma storitvena znamka je varstvo znaka, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Znak, ki je predmet prijave znamke, lahko predstavlja sliko, besedo, risbo, vinjeto, šifro ali kombinacijo le-teh. |
||||||||||
ZadnjiÄŤ posodobljeno ( Ponedeljek, 05 April 2010 12:01 ) |