P O R O ? I L O

INOVATORSKA DELAVNICA ZA NVO

�Postopki z izumi in inovacijami�

Fakulteta za strojni�tvo, A�ker?eva 6, Ljubljana, 9. marec 2010, ob 17:00 uri

Delavnica je izvedena v predavalnici �Leskovarjeva soba�, v 1. nadstropju Fakultete za strojni�tvo, A�ker?eva cesta 6, Ljubljana, dne 9. marca 2010, z za?etkom ob 17:00 uri - po predvidenem programu in sicer:

1. UVOD

2. OD IDEJE DO NOVOSTI

3. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA (izdelki, tehnologije, storitve);

4. VPRA�ANJA IN ODGOVORI - RAZPRAVA

Delavnico sta vodila:

   - Marijan Stele, univ. dipl. patentni in kem. teh. in�. in

   - Milan Cizl, univ. dipl. str.in�

Ad. 1. UVOD

Izvajalca sta poudarila pomen in�enirskega inovatorstva za razvoj gospodarstva in blaginjo dru�be. Potrdila sta �resnico� direktorja VDI, dr. Willija Fuchsa: �Nem�ki narod je hvale�en, predvsem in�enirjem - za blaginjo nem�ke dru�be. Inovatorji so tisti, ki lahko zasnujejo nove produkte in tehnologije z visoko dodano vrednostjo, ki omogo?ajo nova delovna mesta. Izpostavila sta razmere na podro?ju inovatorstva v Republiki Sloveniji ter jih primerjala z razmerami v �starih� ?lanicah EU. Splo�na ugotovitev: v Sloveniji ni ustreznega podpornega okolja za inovatorstvo, inovatorje in pravno za�?ito avtorskih - patentnih pravic. Postopki so dragi in dolgotrajni, zato se redki inovatorji odlo?ajo, da postopke za�?ite izpeljejo - do konca! O pogojih za delovanje inovatorjev in slabih razmerah nazorno pri?ajo statisti?ni podatki o �tevilu inovatorjev na 100 tiso? prebivalcev (Slovenija je na �repu�), zaskrbljujo?e pa je tudi dejstvo, da �tevilo prijavljenih oziroma pridobljenih patentov v Sloveniji zadnja leta - vztrajno pada.

Kot primeri dobrih praks so bili predstavljeni modeli v nekaterih dr�avah EU (�vica, Irska), ki svojim inovatorjem omogo?ajo �razvoj� patenta v �off shore� conah, brez davkov torej, pri ?em jim zagotavljajo podporo �patentnih timov�, ki ga sestavljajo strokovnjaki razli?nih profilov (patentni in�enirji, inovacijski in�eniring, inovacijski management, marketing, tr�enje, cenilci industrijske lastnine, finan?ni in�eniring, za transferje licenc - inovacijski posrednik). Ustanovile so t.i. �ekspertne skupine za preverjanje in na?rtovanje razvoja ideje�, ki najprej ocenijo izum in izumitelja ter mu, v primeru pozitivne ocene - omogo?ijo dostop do �dr�avnih skladov� iz katerih se financira razvoj in realizacija izuma. Zanimivo je, da je praviloma �e v tej fazi razvoja izuma - znan proizvajalec produkta, ki izvira iz izuma.

Ad. 2. OD IDEJE DO NOVOSTI

Predstavljen je bil celoten inovacijski proces: od ideje in formalne predstavitve novosti - izuma (zapis, skica, fotografija, ...) - do za�?ite avtorjevih pravic ter proizvodnje in tr�enja.

Podrobno so raz?lenjene stvaritve (izum, videz oziroma oblika, znak in geografska oznaka) in pravice, ki izhajajo iz teh stvaritev (patent, model oziroma vzorec, blagovna ali storitvena znamka, geografska ozna?ba porekla blaga), ki sodijo v kategorijo �industrijska lastnina in pravice�.

Ad. 3. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA

Udele�enci so bili seznanjeni s tipskimi oblikami inoviranja, poudarjene so bile bistvene zna?ilnosti posameznih tipov izumov oziroma inovacij in sicer:

- Patent je varstvo izuma tehni?ne narave, ki mora biti nov, inovativen in industrijsko uporaben. Uporabnost izuma - patenta dolo?a trg.

- Model je varstvo vsakomur vidne zunanje oblike industrijskega ali obrtnega izdelka ali njegovega dela

- Vzorec je varstvo vsakomur vidne nove slike ali risbe, ki jo lahko prenesemo na izdelek

- Blagovna oziroma storitvena znamka je varstvo znaka, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste.

Z za�?ito stvaritve je zdru�ena pravica in sicer:

Ad. 4. VPRA�ANJA IN ODGOVORI - RAZPRAVA

Med iz?rpno in zanimivo razpravo so se izoblikovala stali�?a, da je patentni sistem zgre�en in predrag ter da ne omogo?a �prave� patentne za�?ite. Udele�encem je bilo priporo?eno, da svoje izume �avtorsko� za�?itijo (avtorska za�?ita velja 5 let), medtem pa naj svoje izume �na skrivaj� razvijajo, o izumu pa naj seznanijo ?im manj �tretjih oseb�, saj se idej - sploh ne da za�?ititi.

ZAKLJU?EK:

Na �Inovatorski delavnici za NVO� so se udele�enci seznanili z razmerami na podro?ju inovacijske dejavnosti, vrstami izumov in postopki za za�?ito - varstvo pravic izumiteljev. Na konkretnem primeru so ocenili idejo in opredelili vrsto izuma, njegovo uporabno in okvirno tr�no vrednost ter izbrali pot do za�?ite pravic izumitelja.

Predavatelja sta predstavila zakonske podlage, ki urejajo to podro?je ter posredovala nekaj koristnih napotkov inovatorjem za za�?ito, razvoj in tr�enje izumov. Podala sta tudi nekaj doma?ih in tujih naslovov, ki inovatorjem nudijo pomo? (Urad za intelektualno lastnino www.uil-sipo.si; European patent organisation - www.epo.com; WIPO - World intelectual property organisation - http://www.wipo.int;).

Vsi udele�enci �Inovatorske delavnice za NVO� so pridobil dovolj znanj in informacij, da opredelijo vrsto, izuma, izvedejo postopek za�?ite pravic izumitelja in izum razvijejo do stopnje prototipa ali poskusne proizvodnje, seveda ob pomo?i in podpori organizacij, ki se vrsto let poklicno ali prostovoljno ukvarjajo z nudenjem pomo?i inovatorjem.

Na delavnici je bilo uporabljeno gradivo, ki je navedeno kot priloga:

Delavnica je bila zaklju?ena ob 20:20 uri.

Ve? slik lahko najdete v fotogaleriji.

Priloge:

- Bro�ura: �Postopki z izumi in inovacijami�

- Anketni list

- Evalvacijski list (Ocena tematskih sklopov delavnice)

- Zgibanki (�zelena� in �bela�)

- Lista prisotnih

GRADIVO ZA INOVATORSKO DELAVNICO

Inovatorska delavnica

Zveze strojnih in�enirjev Slovenije

Ljubljana, 9.3.2010

POSTOPKI Z IZUMI IN INOVACIJAMI

Izvajalca: Marijan Stele, univ. dipl. pat. in kem. teh. in� ter Milan Cizl, univ. dipl. str. in�.

1. UVOD

�e vrsto let se na vsakem koraku govori o vi�ji dodani vrednosti, visokotehnolo�kih izdelkih in gospodarski rasti. S temi pojmi praviloma operirajo politiki in gospodarstveniki, vendar pa ponavadi ne povedo bistva: hitra gospodarska rast je neposredno odvisna od sposobnosti gospodarstva, da ustvarja nove ideje in jih tudi ?im hitreje uvaja. Lahko bi rekli, da je gospodarska rast sinonim za ustvarjalnost. To pa so, kot bomo videli, invencije, inovacije in izbolj�ave. Samo to je motor gospodarske mo?i. So?asno pa ustvarjalnost bistveno vpliva na ugled in�enirskih poklicev. Ker je, kot bomo �e videli, v Sloveniji ustvarjalnost ovirana, so tudi in�enirski poklici ustrezno neugledni. In ta vzrok ter posledica se medsebojno pospe�ujeta v nekak�no spiralo, medtem ko trg osvajajo tisti narodi, ki so inventivni. Imeti trg namre? pomeni vladanje (oblast) inventivnega nad neinventivnim.

Nekaj osnovnih pojmov, ki smo jih in jih bomo �e omenjali:

• ustvarjalnost: sposobnost (volja) odmakniti se od rutine oziroma ute?enega.
• invencija (iznajdba): nova zamisel. Morda obetavna, vredna za�?ite. Ustvarjena s poklicnim ali nepoklicnim raziskovanjem, lahko namenskim ali slu?ajnostnim, tehni?nim ali drugim.
• inovacija: vsaka v praksi koristno uporabljena novost. Pogoj je, da jo za koristno �tejejo uporabniki in ne avtor.
• inovativno poslovanje: podjetni�ke razmere in stil poslovanja, v katerem prevladuje inoviranje nad rutino.
• inovativna dru�ba: dru�bene razmere, kjer je zna?ilno, da v dru�bi prevladajo inovativni ljudje nad rutinerju.

V Sloveniji bo kmalu 20 let, odkar si organizacije civilne dru�be prizadevamo za pogoje, ki bi omogo?ili naj�ir�i razmah ustvarjalnosti. Bistvena, �al �e vedno prisotna ovira je popolno nepoznavanje problematike tako na izobra�evalnih ustanovah vseh ravni, kot tudi na pristojnih vladnih institucijah. Profesor Bajec z EF je na primer zapisal: "Mladi raziskovalci in �tudentje se sploh ne zavedajo, kak�en je postopek patentiranja, njihove pravice in obveznosti. O tem ima uporabne informacije le tisti, ki je sam �el skozi ta postopek."

V Sloveniji mamo kar tri agencije (ARRS, TIA, JAPTI) in vrsto direktoratov, imamo Nacionalni razvojno-raziskovalni program in kar 400 raziskovalnih organizacij, ki prejemajo prora?unska sredstva. Samo agencije porabijo letno 5 milijonov �, inovatorji pa prejmejo 50.000 � oziroma 1 %. Letno prijavimo 15 evropskih patentov na milijon prebivalcev, Finci pa 45 (Eurostat 2005). In pred dvajsetimi leti smo si bili s Finci prav blizu. Na� kroni?ni problem je, da pristojna administracija vse do danes ni dojela, da je ustvarjalnost edini klju? do uspeha. Odlo?itev ZSIS za to delavnico je gotovo prispevek k spremembi miselnosti.

2. NOVOSTI

ideje:

- nepreverjene

- preverjene

intelektualna lastnina:

- industrijska lastnina

- avtorska dela 2

- sorodne pravice

financiranje razvoja

informacijski in�eniring

strategija razvoja novosti

preveritev ideje- prototip, testiranje, poskusi

za�?ita novosti

cenitve - prenosi lastnine, tvegani kapital

informacijsko tr�enje -sistemi, borze

marketing - predstavitve, promocija, sejmi

financiranje izvedbe

tr�enje

proizvodnja

kooperacije, podjetni�ki prenosi, partnerstvo

3. SODOBNE USMERITVE IN SPODBUJANJE KREATIVNOSTI IN USTVARJALNOSTI

SODOBNE USMERITVE PRI RAZVIJANJU NOVOSTI

• - spodbujanje idej
• - strategija razvoja
• - informacijski in�eniring
• - inovacijskj in�eniring
• - inovacijski managment
• - cenitve in prenosi
• - interesno pano�ne verige

SPODBUJANJE INOVATIVNOSTI

• - vzgoja in izobra�evanje
• - vadba kreativnosti pri mladih
• - inovacijska politika
• - inovacijska infrastruktura 3
• - mentalni treningi spodbujanja
• - stimulacije in nagrade

SODOBNE METODE RAZVIJANJA NOVOSTI

Sposobnost ustvarjanja novosti in kreativno delovanje postajata vse ve?ji odliki zaposlenih. Ustvarjalnost je zahteva dana�njega vsakdana in ena najbolj cenjenih ?love�kih vrednot. Zato povsod po svetu posku�ajo izbolj�ati podporno okolje, uvesti nove sodobne metode razvijanja in realizacije novosti. Posebno opazen je velik napredek ustvarjalnosti na podro?ju storitev. Vodilne dr�ave pa posku�ajo tako z znanstvenimi pristopi, raziskavami in analizami prakti?nih uspe�nih dose�kov izbolj�ati u?inkovitost razvijanja idej.

V razvitih dr�avah le 3 - 8 % razvijajo?ih idej uspe na trgu, v manj razvitih pa je teh manj kot 1 %. Slovenci smo nekje vmes, v zadnjem ?asu pa se vse bolj pribli�ujemo povpre?ju manj razvitih, kar ka�e tudi na�e stalno padanje na evropskih (38. mesto) in svetovnih (58.) lestvicah inovativnosti in konkuren?nosti.

Sodobne metode in na?ini razvijanja idej temeljijo na strokovnih temeljih in prakti?nih izku�njah ob uporabi sodobnih znanj in orodij.

Zna?ilne so naslednje razvojne stopnje sodobnega razvijanja novosti:

• - oblikovanje strate�kega programa razvoja in realizacije novosti,
• - informacijski in�eniring preverjanja novosti,
• - inovacijski in�eniring,
• - inovacijski management,
• - finan?ni in�eniring,
• - marketing,
• - proizvodnja, kooperacije, partnerstvo, transferji in licence

OBLIKOVANJE STRATE�KEGA PROGRAMA RAZVOJA NOVOSTI

Izvajajo strokovne skupine (patentni in�enir, manager, tr�nik, finan?nik, strokovnjak s podro?ja novosti), ki v sodelovanju z izumiteljem ocenijo novost, njeno tehni?no - tehnolo�ko izvedljivost in uporabnost. Strokovna skupina oceni mo�nosti in sposobnosti samega izumitelja in katero pomo? potrebuje, kdaj in v kak�ni obliki. V ve?ini dr�av je ta strokovna ocena osnova za nadaljnji razvoj in vklju?evanje 4 razli?nih oblik dr�avnih, regionalnih in lokalnih pomo?i in vklju?evanje podpornega okolja v razvoj novosti. Pri nas delni program izvajajo v tehnolo�kih parkih (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica).

INFORMACIJSKI IN�ENIRING

• - Slu�i za ugotavljanje novosti v stanju tehnike in storitev s pomo?jo sodobnih informacijskih orodij, specializiranih baz podatkov in informacij.
• - Informatiki s pomo?jo strokovnjakov specialistov ugotavljajo stanje novosti v primerjavi s podobnimi dose�ki s podro?ja industrijske lastnine, statistike, tr�nih in poslovnih informacij.
• - Ocena novosti in primerjalnih prednosti je obi?ajno osnova za nadaljevanje razvoja ideje.

INOVACIJSKI IN�ENIRING

omogo?a izumitelju v inovativnem okolju in storitveno svetovalnem okolju kot so inkubatorji, inovacijski centri, tehnolo�ki parki in inovacijske offshore cone, da pod strokovnim vodstvom in s sodobnitni tehnologijami hitreje razvija svojo novost. S pomo?jo novih znanj s fakultet in univerz in oblikovalskih ve�?in nadgrajuje kvaliteto svoje novosti. Najnovej�e pospe�ene poti potekajo v inovacijskih offshore conah, kjer se oblikujejo razvojna podjetja, ki poslujejo v fazi razvoja brez poslovnih stro�kov in se ob koncu razvoja opravi cenitev novosti, ki je kapitalski vlo�ek v razvojno podjetje. �ele nato podjetje stopi v normalno poslovanje z bilanco stro�kov in kapitalske vrednosti novosti.

INOVACIJSKI MANAGEMENT

• - Predstavljajo izku�eni svetovalci in managerji, ki spremljajo, usmerjajo in vodijo proces razvoja novosti. Sodelujejo predvsem v ?asovnem zaporedju aktivnosti in pri pomembnih poslovnih, lastninskih in finan?nih odlo?itvah.
• - V svetu se bolj uveljavljajo tako imenovani poslovni strategi, ki so obi?ajno izku�eni strokovnjaki z dolgoletnimi izku�njami na vodstvenih, svetovalnih, finan?nih in marketin�kih podro?jih.

FINAN?NI IN�ENIRING

• - Predstavlja na?rtovanje in zagotavljanje potrebnih finan?nih sredstev za razvoj novosti iz razli?nih virov (lastni, lokalni, regionalni, dr�avni, unijski, tuji), vklju?evanje tveganega kapitala z lastni�kimi dele�i ter kooperacijske posle. Posebno pomembno je zahtevno pridobivanje nepovratnih in ugodnih finan?nih sredstev preko javnih razpisov, ki jih sam izumitelj ne more pridobiti.

MARKETING

• - Je eno najpomembnej�ih podro?ij razvijanja novosti, saj je ze ?asnovno izvajanje marketin�kih aktivnosti odlo?ujo?e za uspe�enost novosti.
• - Za�?ita in oblike za�?ite novosti, sejemske in predstavitvene aktivnosti, propaganda, blagovno storitvene znamke, tr�enjski pristopi in oblikovanje tr�nih strategij in poti so strokovno zahtevne in vplivne odlo?itve na poti na trg.

PROIZVODNJA, KOOPERACIJE, PARTNERSTVA, TRANSFERJI IN LICENCE

So kon?ne izvedbene oblike proizvodnje ali izvedbe novosti, ki poteka v lastni ali kooperacijski obliki, partnerskem sodelovanju, s pomo?jo prenosa tehnologij in znanja v geografskih, ?asovnih in poslovnih okoljih s pomo?jo odstopa ali prodaje licen?nih pravic, poslovanju v offshore conah in globalnih povezavah z multinacionalnimi partnerji, vklju?evanju v poslovne mre�e, ki celovito obvladujejo celotne poslovne procese proizvodnje in tr�enja novosti.

V svetu in tudi v Evropi je (tudi v manj�ih dr�avah) �e kar nekaj centrov in inovacijskih mre�, ki obvladujejo celotne inovacijske procese, kot Shanon /Irska, Tehnologisk/ Danska, Nokia/Finska. V Sloveniji �al �e ne deluje noben od teh sistemsko organiziranih inovacijskih in�eniringov. Nekaj za?etkov je v tehnolo�kih parkih in agenciji JAPTI, kjer Ministrstvo za gospodarstvo zdru�uje svoje dosedanje tri centre za malo gospodarstvo, podjetni�ki sklad in center za tuje investicije in promocijo v tujini, ki jo bo nadgradil z inovacijsko borzo in programi aktivnosti za pospe�evanje konkuren?nosti in ustvarjalnosti v malem gospodarstvu.

4. INOVACIJSKI IN�ENIRING

• - preveritev ideje
  • - informacijsko
  • - razvojno
  • - tehni?ntehnolo�ko
  • - finan?no
  • - uporabni�ko
• - zasnova strategije razvoja - timsko
• - svetovanje
• - financiranje razvoja
• - izdelava prototipa ali testiranje izvedbe
• - za�?ita intelektualne lastnine novosti
• - informacijskborzntr�enje
• - predstavitev in promocija
• - marketing in tr�enje prenosa pravic
• - propaganda novosti
• - financiranje proizvodnje in tr�enja
• - nulta serija ali testna uporaba novosti
• - propagandno tr�ne aktivnosti
• - proizvodnja in tr�enje

3.1. STRATEGIJA NA?RTOVANJA RAZVOJA NOVOSTI

V razvitih dr�avah so �e davno ugotovili, da je vsaka nova ideja vredna strokovnega preverjanja in pomo?i avtorju, saj le novosti prina�ajo kvalitetna delovna mesta in vi�jo dodano vrednost.

Zato so dr�ave uvedle tako imenovane ekspertne strokovne skupine za preverjanje in na?rtovanje razvoja ideje.

Sestavljajo jo patentni in�enir, strokovnjak za inovacijski in�eniring, inovacijski management, marketing in tr�enje, specialist iz ozkega strokovnega podro?ja, cenilec industrijske /intelektualne lastnine, strokovnjak za finan?ni in�eniring in strokovnjak za transferje licenc - inovacijski posrednik / broker.

Ta strokovna skupina v sodelovanju z inovatorjem, izumiteljem ali avtorjem avtorske re�itve oceni novost, tr�ni potencial, tehni?no - tehnolo�ko izvedljivost novosti, ocenitev vrednosti, mo�nosti za�?ite in transferjev.

S pomo?jo teh ocen izdela na?rt razvoja, aktivnosti lastnika novosti, potrebne oblike in izvajalce pomo?i lastniku. Na osnovi te ocene in na?rta se inventor vklju?i v dr�avno ali poslovno podporno okolje, kjer lahko koristi inovacijsko infrastrukturo in programe pomo?i pri realizaciji novosti.

Pri tem ga spremlja o�ja mentorska ekipa 1 -3 strokovnjakov na podro?jih, ki jih inventor ne obvlada in potrebnje vodenje in strokovno pomo?.

Namen te strategije je prepre?iti vlaganja v neprimerne, neekonomi?ne in neuresni?ljive novosti.

Izumitelje in inventorje, ki nimajo �elja, sposobnosti in mo�nosti, da bi podjetni�ko razvili in realizirali svoje ideje, pa usmerja, da ne vlagajo svojih in drugih sredstev v nepopolno razvite in nerealizirane novosti in tako ne ogro�ajo svoje in eksistence drugih v svojem poslovnem in �ivljenjskem okolju. Dobre invencije pa se posku�a prenesti v druga okolja z vi�jimi stopnjami znanja in pogojev ali v zaprte poslovne razvojne in�eniring skupine, ki obvladajo celoten razvojni in poslovni sistem in sami proizvajajo in tr�ijo ter poberejo ves dobi?ek.

Dr�ava s tem vlo�kom pove?a dele� realizacije perspektivnih novosti in prepre?i vlaganja prora?unskih sredstev v neperspektivne in neuresni?ljive ideje.

Hkrati pa s tem zavaruje inventorja , ki mnogokrat ni sposoben realno oceniti svojih sposobnosti hi zmo�nosti.

Strategijo razvoja novosti sestavljajo :

informacijski posnetek in analiza stanja novosti, poslovne, tr�ne, namembne in uporabne zanimivosti novosti - inovacijski in�eniring, oceno stro�kov razvoja in oceno vrednosti industrijske / intelektualne lastnine, tr�ni potencial novosti, finan?ni in�eniring vlo�ka v razvoj novosti, inovacijski in�eniring po razvojnih fazah realizacije novosti, na?in, obliko in program za�?ite, promocije in transferjev novosti, organizacija in izvedba za?etne in industrijske proizvodnje in tr�enja, partnerstvo, sovlaganja, kooperacije, ofifshore, transferji in licence, dopolnilni razvoj in �irjenje uporabnosti razvite novosti.

3.2. KAKO OCENITI VREDNOST NOVOSTI

Ena izmed najzahtevnejsih nalog, ki ?akajo inovatorje, je oceniti realno in tr�no vrednost novosti, saj pretirano precenjena vrednost odvra?a interesente, podcenjena vrednost pa je v �kodo lastnikov.

V svetu sta poznani dve osnovni metodi cenitev industrijske in intelektualne lastnine.

Prva je namenjena prenosu lastninskih pravic za�?itene novosti, prenosu licenc, kooperacijskim in partnerskim odnosom, dolo?itvi dele�ev vlo�kov ter investicijam.

Druga pa je namenjena vklju?evanju tveganega kapitala, za katerega inovator ob skupnem tveganju odstopi vlagatelju delne ali vse lastni�ke pravice za�?itene novosti.

Ideje, prenos znanj- know how in tehni?ne, tehnolo�ke in storitvene izbolj�ave se ne cenijo po teh metodah, ampak se za prodajo s pogajanji med ponudniki in kupci oblikuje tr�na pogodba.

Poseben status imajo izbolj�ave in izumi zaposlenih v gospodarskih dru�bah in javnih dru�bah. To podro?je je urejeno s posebnim zakonom, kjer cenitev po internih pravilih opravi posebna komisija v gospodarski ali javni dru�bi.

Obvezni podatki in elementi za cenitve so : lastni�tvo, za�?ita, stopnja razvoja, primerjalne prednosti novosti, evidentirani in dokazljivi stro�ki razvoja, podro?ja uporabnosti, posebnosti, opravljena promocija, propaganda, priznanja in nagrade, reference, podatki o prototipih, vzorcih, modelih, atestih, proizvodnji, kooperacijskih in poslovnih partnerstvih, dr�avnih in mednarodnih pomo?eh, marketin�kih, tr�nih, komercialnih in projektnih aktivnostih, oblikah prenosa pravic in potencialnih razvojnih mo�nostih.

Zato inovatorjem cenilci svetujemo natan?no in sprotno evidentiranje aktivnosti, ur dela in vodenje natan?ne dokumentacije, ra?unov in pogodb v celotnem procesu razvijanja novosti, saj bodo le tako ob prodaji pravic in cenitvi realno oblikovali ponudbe.

�e posebno so ti dokumenti pomembni in nujni pri prodaji pravic, ko lastnik zahteva povrnitev stro�kov razvoja s predpla?ilom ali vpisom cenitvene vrednosti v kapitalski dele� gospodarske dru�be.

Vrednost cenitev industrijske in intelektualne lastnine se po mednarodnih standardih poslovanja lahko vpi�e kot kapitalski dele� lastnika v dru�bi in seveda obra?unava amortizacija glede na ?as trajanja za�?ite. To je �e posebno primerno za patente, modele, blagovne in storitvene znamke.

Ve?ina kreativnih podjetnikov ima poleg poslovnega podjetja �e ve? tako imenovanih 8 razvojnih podjetij, kamor vpisujejo te kapitalske dele�e in ta podjetja nato prodajajo.

Navodila, obrazce in dodatne informacije in nasvete za cenitve lahko zainteresirani dobijo po tel. ali telefaksu (01 83 11 925) in e- po�ti.

Cenitve po mednarodno priznanih metodologijah v Sloveniji izvaja mednarodni posrednik novosti in cenilec.

Priloga 1

ELEMENTI ZA PONUDBO IN PRODAJO INOVACIJ

Priloga 2

CENITVE INDUSTRIJSKE LASTNINE (PATENTOV, MODELOV IN VZORCEV IN POREKLA BLAGA)

5. TIPSKE OBLIKE INOVIRANJA 11

Patent je varstvo izuma tehni?ne narave, ki mora biti nov, inovativen in industrijsko uporaben. Njegova uporaba ne sme biti v nasprotju z moralo.

Model je varstvo vsakomur vidne zunanje oblike industrijskega ali obrtnega izdelka ali njegovega dela.

Vzorec je varstvo vsakomur vidne nove slike ali risbe, ki jo lahko prenesemo na industrijski ali obrtni izdelek ali njegov del. Ne morejo pa se zavarovati fotografska ali kartografska dela, tehni?ni na?rti in skice ali vse tisto, kar je v nasprotju z moralo in pravnim redom.

Blagovna oziroma storitvena znamka je varstvo znaka, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste. Znak, ki je predmet prijave znamke, lahko predstavlja sliko, besedo, risbo, vinjeto, �ifro ali kombinacijo le-teh.

Priponke:

Gradivo za delavnico - Postopki z izumi in inovacijami	[Gradivo za inovatorsko delavnico zaNVO]	821 Kb
Poro?ilo inovatorska delavnica za NVO	[Postopki z izumi in inovacijami]	178 Kb