Analiza krepitev projektov1, civilnih združenj in nevladnih organizacij (NVO2)
Tradicija civilnega združevanja v Sloveniji sega v konec 19. stoletja. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pa so prav civilna združenja in nevladne organizacije pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije. Pri tem je prišlo do zanimivega paradoksa, kajti desetletno obdobje po osamosvojitvi je bilo zaznamovano s stagnacijo na področju razvoja NVO in sodelovanja NVO z Vlado RS. Fenomen je moč razložiti predvsem z dejstvom, da je večji del pomembnih civilno družbenih akterjev prešel v nastajajoče državne politične strukture, mlada vzpostavljajoča se država pa ob tem nevladnemu segmentu ni posvečala potrebne pozornosti. Nov zagon dialoga med NVO in Vlado je sprožil proces približevanja Slovenije EU. Tako je Vlada RS oktobra 2003 sprejela Strategijo sodelovanja z nevladnimi organizacijami, v kateri je opredelila najširši okvir dolgoročnega sodelovanja in izhodišča, cilje ter prednostne naloge sodelovanja vlade z nevladnimi organizacijami. Vladni ukrepi so bili v največji meri usmerjeni v spodbujanje medsebojnega informiranja in povezovanja NVO, s čimer se je želelo doseči vključevanje čim širšega kroga zainteresiranih organizacij v procese odločanja. Razvojno gledano pa ugotavljamo, da sprejete ukrepe niso spremljale tudi zadovoljive finančne spodbude, ki bi omogočale razvoj kakovostnega kadra in delno profesionalizacijo NVO, tako da se dejanska kapaciteta/usposobljenost NVO sektorja po osamosvojitvi ni povečala in tudi civilni dialog ni zaživel v zaželeni meri, navkljub sprejetju pomembnih formalnih ukrepov. Nevladne organizacije kot ključne ovire za njihov nadaljnji razvoj navajajo predvsem neustrezne finančne mehanizme/spodbude države za krepitev NVO sektorja, odsotnost ukrepov za povečanje zaposlovanja v nevladnem sektorju, neusklajeno sistemsko pravno okolje in nizko stopnjo ozaveščenosti ljudi o vlogi in pomenu nevladnih organizacij. Opravljene raziskave so pokazale, da je obstoječe okolje nestimulativno za razvoj in krepitev nevladnih organizacij, še posebno na področju raziskovanja in znanosti. Število vseh nevladnih organizacij se je v obdobju med letom 19964, ko je bila opravljena prva raziskava o nevladnih organizacijah in 2004, ko je bila izvedena druga takšna raziskava5, povečalo za 39% in znaša danes več kot 20.000 nevladnih organizacij, med katerimi velik del prištevamo nevladnim organizacijam na področju naravoslovja, tehnike oziroma inženirstva. V nevladne organizacije je v Sloveniji vključenih več kot 900.000 ljudi, kar nedvomno predstavlja pomembno razvojno priložnost za Slovenijo, ki pa ni v zadostni meri izkoriščena. [1] Projekt = operacija, skladno z opredelitvijo termina v členu 3(7) Uredbe o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Ur.l. RS št. 17/09) [2] NVO = nevladna organizacija [3] INVO = inženirska nevladna organizacija [4] Z. Kolarič, A. Črnak-Meglič . M. Vojnovič: Zasebne neprofitno-volonterske organizacije v mednarodni perspektivi, FDV, 2002 [5] Z. Kolarič, A.Črnak-Meglič, L. Rihter, R. Boškić, T. Rakar: Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji, FDV, 2006
Predstavitev projekta inženirskih nevladnih organizacij INVO3Nevladni sektor na področju raziskovanja in znanosti v Sloveniji je podhranjen, nepovezan in v primerjavi z državami članicami EU slabo razvit. Zaradi navedenega dejstva se je na osnovi javnega razpisa za sofinanciranje projektov vsebinskih mrež NVO na nacionalni ravni v okviru prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga, Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 na področju raziskovanja in znanosti osnoval projekt MINVO6 oziroma projekt povezovanja in tvorjenja mreže inženirskih nevladnih organizacij. Projekt MINVO je namenjen doseganju ciljev prednostne usmeritve Operativnega programa razvoja človeških virov: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga in sicer krepitvi usposobljenosti nevladnih organizacij. Navedeni projekt predvideva izvajanje naslednjih dejavnosti: Informiranje, horizontalno mreženje, sodelovanje ter povezovanje nevladnih organizacij iz istega vsebinskega področja, natančneje iz področja raziskovanja in znanosti; Zagotavljanje usposabljanj/izobraževanj za člane mreže ter nevladne organizacije, ki delujejo na istih vsebinskih področjih; Krepitev civilnega dialoga na nacionalni in/ali EU ravni ter vzpostavljanje podpornega okolja za prenos javnih nalog in pooblastil v izvajanje nevladnim organizacijam; Promocija vsebinskega področja, javnih politik, programov ter skupnih aktivnosti vsebinske NVO mreže z namenom ozaveščanja širše ter posebnih javnosti/ciljnih skupin (mediji, gospodarstvo, javna uprava) o ključnih razvojnih vprašanjih ter vlogi in pomenu NVO; Usposabljanje in izobraževanje za zaposlene in prostovoljce prijavitelja z namenom večje usposobljenosti za izvajanje splošno koristnih nalog NVO. Namen, cilji in dejavnosti projekta MINVO Namen in splošni cilj projekta so krepitev usposobljenosti horizontalnih, vsebinskih, inženirskih mrež NVO in zagotovitev podpornega okolja za nevladne organizacije iz vsebinskega področja raziskovanja in znanosti oziroma splošnejše inženirstva. Prav tako so nadaljnji cilji aktivno prispevati k uveljavljanju civilnega dialoga, oblikovanju bolj kakovostnih in trajnostno naravnanih politik ter soustvarjanju pogojev in možnosti za prenos javnih nalog in pooblastil v izvajanje NVO. [6] MINVO = mreža inženirskih nevladnih organizacij Konkretni cilji projekta: podpora vsebinskim mrežam NVO, da bodo prispevale k bolj usklajenemu delovanju NVO iz vsebinskega področja raziskovanja in znanosti na nacionalni ter EU ravni; podpora vsebinskim mrežam NVO, da bodo zagotavljale strokovna usposabljanja/izobraževanja za člane inženirske mreže ter NVO iz vsebinskega področja raziskovanja in znanosti; krepitev sodelovanja NVO iz vsebinskega področja raziskovanja in znanosti v procesih oblikovanja in izvajanja javnih politik s področja delovanja mreže inženirskih NVO na nacionalni in EU ravni promocija vsebinskega področja raziskovanja in znanosti, politik, programov ter skupnih aktivnosti vsebinske mreže inženirskih NVO z namenom ozaveščanja širše ter posebnih javnosti/ciljnih skupin (mediji, gospodarstvo, javna uprava) o ključnih razvojnih vprašanjih na določenem vsebinskem področju raziskovanja in znanosti ter vlogi in pomenu inženirskih NVO; podpora usposabljanju in izobraževanju za zaposlene in prostovoljce vsebinskih mrež inženirskih NVO tj. zaposlene in prostovoljce prijavitelja. Dejavnosti: a. Informiranje, mreženje, sodelovanje ter povezovanje nevladnih organizacij z določenega vsebinskega področja raziskovanja in znanosti na nacionalni in EU ravni:
b. Zagotavljanje strokovnih usposabljanj/izobraževanj za člane inženirske mreže ter druge inženirske NVO iz istega vsebinskega področja raziskovanja in znanosti: Priprava in izvedba strokovnih usposabljanj in izobraževanj za povečanje usposobljenosti inženirskih NVO na posameznih vsebinskih področjih raziskovanja in znanosti s poudarkom na krepitvi veščin in znanj za vključevanje v civilni dialog ter izvajanje javnih storitev oz. pooblastil (npr. zagovorništvo na določenem vsebinskem področju, vodenje kampanj z določenega vsebinskega področja, nove tehnike in veščine za vključevanje socialno izključenih na trg dela – za mreže s področja sociale/usposabljanj in izobraževanj ipd.). c. Krepitev civilnega dialoga na nacionalni in/ali EU ravni ter vzpostavljanje podpornega okolja za prenos javnih nalog in pooblastil v izvajanje nevladnim organizacijam: Organizirana in sistematična priprava ter oblikovanje predlogov in priporočil za spremembo zakonodaje oz. ukrepov na nacionalni ali EU ravni (npr. usklajevanje mnenj/ predlogov inženirskih NVO iz vsebinskega področja raziskovanja in znanosti, analitična dejavnost za pripravo sprememb zakonodaje ipd.).; Razvoj ter pilotna izvedba in promocija novih/inovativnih mehanizmov krepitve civilnega dialoga na nacionalni ali EU ravni, prenos in promocija dobrih praks (predvsem iz tujine); Soustvarjanje pogojev za prenos nalog in pooblastil v izvajanje inženirskim NVO (prenos in uvajanje dobrih praks iz tujine – predvsem države članice EU, priprava in izvedba analiz ter raziskav, razvoj modelov in standardov za opravljanje javnih nalog/pooblastil, identifikacija in predstavitev uspešnih modelov zagotavljanja/izvajanja javnih storitev s strani inženirskih NVO in priprava predlogov ukrepov za prenos javnih nalog v izvajanje inženirskim NVO ipd.). d. Promocija vsebinskega področja, politik, programov ter skupnih aktivnosti mreže inženirskih NVO z namenom ozaveščanja širše ter posebnih javnosti/ciljnih skupin (mediji, gospodarstvo, javna uprava) o ključnih razvojnih vprašanjih na določenem vsebinskem področju raziskovanja in znanosti ter vlogi in pomenu inženirskih NVO: Načrtovanje in izvedba različnih promocijskih kampanj in drugih dogodkov z namenom ozaveščanja ter krepitve sodelovanja, partnerstva posebnih javnosti/ciljnih skupin (gospodarstva, javne uprave, medijev) z nevladnimi organizacijami na vsebinskem področju raziskovanja in znanosti ipd.. e. Usposabljanja in izobraževanja za zaposlene in prostovoljce prijavitelja z namenom povečanja usposobljenosti vsebinskih mrež inženirskih NVO na posameznih vsebinskih področjih raziskovanja in znanosti s poudarkom na krepitvi veščin in znanj za vključevanje v civilni dialog ter izvajanje javnih nalog oz. pooblastil: Udeležba zaposlenih in prostovoljcev vsebinskih mrež inženirskih NVO na izobraževanjih in usposabljanjih iz naslednjih področij: strokovna usposabljanja/izobraževanja povezana s prenosom javnih nalog in pooblastil v izvajanje nevladnim organizacijam; strateško načrtovanje; vodenje in upravljanje inženirskih NVO; projektni menedžment (priprava in izvajanje projektov, priprava vlog na različne nacionalne in EU razpise, poročanje o izvajanju projektov, evalvacija projektov); krepitev veščin za sodelovanje v civilnem dialogu (vodenje skupinskih procesov, mediacija, tehnike pogajanj, stakeholders management (upravljanje z deležniki v posvetovalnih procesih ipd); analiza politik; delovanje državne uprave, evropskih institucij; javno naročanje, javne finance, upravni postopki; pridobivanje sredstev; komunikacija in sodelovanje z mediji; uporaba IKT tehnologij in orodij ipd…
|