Ime kluba in Logotip:

Aeroklub Slovenske Konjice http://www.aeroklub-konjice.com/

Sede� kluba:  

AK Slovenske Konjice- Aeroklub Slovenske Konjice

Grajska ulica 4 | �i?e 107

SI-3215 Lo?e

Slogan kluba:

Aeroklub Slovenske Konjice deluje v obliki dru�tva in je samostojno, nepridobitno zdru�enje fizi?nih oseb, ki povezuje, usmerja in usklajuje �portno-tehni?ne letalske dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo njegovi ?lani.

Kratek opis kluba:

Aeroklub Slovenske Konjice deluje v obliki dru�tva in je samostojno, nepridobitno zdru�enje fizi?nih oseb, ki povezuje, usmerja in usklajuje �portno-tehni?ne letalske dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo njegovi ?lani. Namen aerokluba je med drugim razvijanje letalskega �porta in njegovih vrhunskih dose�kov, razvijanje mno�i?nosti letalskega �porta, skrb za letalsko in letalsko-tehni?no vzgojo dr�avljanov Republike Slovenije, nenazadnje pa tudi razvijanje tovari�tva, medsebojnega razumevanja in �portnega fair playa.

Temelje delovanja in organiziranosti aerokluba dolo?a njegov statut; sedaj veljavni je bil sprejet 22. februarja 1997.

Klju?ne dejavnosti:

�portno tehni?na letalska dejavnost.

Na�i ?lani so usposobljeni na podro?ju:

Vseh zgoraj podrobneje na�tetih dejavnosti.

Kaj bi o svojem klubu �e radi izpostavili?

Organi aerokluba

Najvi�ji organ je skup�?ina, ki zdru�uje vse ?lane aerokluba. Redna skup�?ina se skli?e v za?etku vsakega leta. Skup�?ina lahko odlo?a o vseh glavnih vpra�anjih, ki zadevajo klub, in med drugim sprejema ali spreminja statut, voli in razre�uje ?lane ostalih organov AK, sprejema perspektivne na?rte in programe dela AK, sprejema finan?ni na?rt in zaklju?ni ra?un, sprejema nove ?lane in odlo?a o izklju?itvi ?lana iz AK itd.Pet?lanski izvr�ni odbor je neke vrste vlada AK in operativno vodi delo AK ter opravlja vse teko?e posle. V njem so predsednik AK, vodja strokovnega sveta, upravnik in dva ?lana, izvoljena na skup�?ini. Pri opravljanju strokovnih nalog izvr�nemu odboru svetujejo komisije (npr. komisija za motorno letenje). Nadzorni odbor �teje tri ?lane in preverja delo izvr�nega odbora, predvsem njegovo finan?no poslovanje; o svojih ugotovitvah poro?a skup�?ini. Disciplinska komisija obravnava kr�itve statuta in disciplinske prekr�ke ?lanov ter lahko izre?e opomin, opomin pred izklju?itvijo, razre�itev s funkcije, mirovanje vseh ?lanskih pravic, lahko pa tudi skup�?ini predlaga izklju?itev ?lana in nalo�itev povra?ila �kode.Mandat vseh organov razen skup�?ine traja �tiri leta; po preteku tega ?asa skup�?ina izvede volitve ?lanov v organe AK na podlagi tajne in enakopravne volilne pravice vseh ?lanov. Ponovna izvolitev je mo�na.

Ustanovitev AK Slovenske Konjice in zgodovinski mejniki kluba

Aeroklub Slovenske Konjice je nastal na pobudo nekaterih �portnih pilotov, ki so leteli v sosednjih aeroklubih v Celju in Slovenj Gradcu. Idejna o?eta AK sta bila Du�an Zorko iz Tolstega vrha in Franc Krajnc iz Frankolovega. Ustanovna skup�?ina AK Slov. Konjice je bila 19. januarja 1979. Skup�?ine se je udele�ilo okoli 20 ljubiteljev letenja, vodil pa jo je Marko Fink iz Celja, takrat odvetnik v Slov. Konjicah, ki je kasneje izpeljal vse upravne postopke za registracijo dru�tva.
Prvi predsednik AK je bil Maks Bre?ko, sekretarka pa Anica Brumec; vodila sta 11-?lanski izvr�ni odbor, ki se je takoj lotil zadanih ciljev: pridobitev klubskih prostorov, izgradnja vzleti�?a, pridobitev prvega letala. Aeroklub je deloval po vzoru sosednjih AK, �e zlasti AK Ptuj, ki je v tistem ?asu veljal za vzor organiziranosti aeroklubske dejavnosti v Sloveniji. AK je kmalu pridobil klubske prostore v gra�?ini Trebnik v Slovenskih Konjicah, kjer je razpolagal z u?ilnico in modelarsko delavnico, opremil pa si je tudi delavnico, kjer so ?lani opravljali pogodbena dela za podjetje Comet iz Zre?. Na ta na?in si je AK zagotavljal reden vir denarnih sredstev. Vzporedno s pripravo vzleti�?a so v aeroklubu od vsega za?etka tekla prizadevanja za pridobitev lastnega letala. Ker je v AK delovalo mnogo vplivnih ljudi iz konji�kega gospodarskega in politi?nega �ivljenja, denar za nakup letala niti ni predstavljal velik problem. Ve?je te�ave so se porajale pri uvozu oziroma iskanju ustreznega letala v domovini.
Peter v Celju

Neuspe�no so se kon?ali poskusi nakupa C-172 v Italiji, VILGA na Poljskem in ZLINA na ?e�koslova�kem; najbli�je uresni?itvi je bil nakup letala PA-18 Superlet, katerega so si ?lani AK ogledali na sejmu v Zagrebu, zaradi stabilizacijskih ukrepov tedanje jugoslovanske vlade pod vodstvom Milke Planinc pa tudi ta nakup ni uspel.
V AK je bila nato sprejeta odlo?itev, da rabljeno motorno letalo kupimo na doma?em trgu. Z AK Ptuj je bila pripravljena pogodba o skupni obnovi in polovi?nem kori�?enju letala CITABRIA, z AK Slovenj Gradec pa so potekali pogovori o nakupu dvomotornega PIPER SENECA. Pri pripravah za nakup je bil najaktivnej�i Franc Leskov�ek; ko so bile nakupovalne aktivnosti tik pred zaklju?kom pa je nenadoma umrl. Nakup ni bil izveden, v AK Slov. Konjice pa je pri�lo do globljih nesporazumov, tako da je odstopila ve?ina ?lanov izvr�nega odbora, vklju?no s predsednikom Bre?kom in sekretarko Brum?evo, ki so do takrat delali sr?no in dobro. Obstoj AK je bil resno ogro�en. Vplivni ?lani so ga zapustili, ugled in pomen AK v lokalnem okolju je splahnel, novega vodstva ni bilo mogo?e konstituirati, ni bilo primernih ljudi, da bi raz?istili odnose med ?lani in zgladili spore. Med ?lani AK je vendarle kmalu uspel dogovor in vodstvo kluba je prevzela mlaj�a generacija. Predsednik AK je postal Jo�e Felicijan, sekretarka Zdenka Kova?, sedanja ministrica za regionalni razvoj, mo?no podporo pa je klubu nudil Gvido Hauptman. Delo je znova steklo, tokrat precej skromneje, zato pa toliko bolj zavzeto. Poudarek je veljal notranji trdnosti AK, pridobitvi oziroma ve?anju strokovnosti in letalski dejavnosti, ve?je nalo�be pa so morale po?akati.
Osrednji cilj je bil vzpostaviti lastno letalsko �olo, si pridobiti bazo strokovnega kadra, pogodbeno opravljati proizvodno dejavnost in organizirati razli?ne prireditve, s katerimi bi si pridobili svoj prostor v ob?ini in Letalski zvezi Slovenije.
Kmalu je bil na lastnem letali�?u izveden prvi letalski miting, v Celju in na Ptuju so �olanje zaklju?ili prvi piloti iz AK Slov. Konjice, klub pa kupi prvo letalo: jadralnega VUK-T. V tistem ?asu AK organizira prva tekmovanja v nekaterih kategorijah letalskega modelarstva.
Od takrat AK Slov. Konjice po majhnih korakih neprestano napreduje in se razvija. Drugo vodstveno generacijo je po nekaj letih zamenjala tretja: predsednik AK je bil do leta 2003 Darko Mastnak, nasledil pa ga je Janez Jen�terle. Izvr�ni odbor tvorijo poleg predsednika �e Peter Ravnak, Mitja Mastnak, Vlado Koro�ec in �tefan Kroneker. Od ustanovnih ?lanov pred 25 leti sta v klubu ostala samo �e dva: Du�an Zorko v vlogi upravnika, Peter Ravnak pa kot vodja strokovne letalske dejavnosti, a �e bolj du�a in glavna gonilna sila kluba.

Vzleti�?e

Vzletno-pristajalna steza je �e od vsega za?etka na mestu, kjer je danes. Njeno lego sta predlagala Du�an Zorko in Maks Arbajter, Konji?an, takrat zaposlen kot upravnik AK Celje. Trasa steze se je nahajala na velikem polju med �i?ami in Lo?ami na vzhodni strani opu�?ene �elezni�ke proge, le da je takrat ta predel bil neurejen, zamo?virjen in porasel z grmovjem.
Del zemlji�?a je AK dobil v najem od Kmetijske zadruge Slovenske Konjice, del pa od ostalih lastnikov, okoli�kih kmetovalcev. Izvedena so bila obse�na zemeljska dela: dana�nja trasa za dovozno cesto, dva dolga in globoka jarka za odvodnjavanje, povezana s podzemno cevjo, izravnano je bilo zemlji�?e v izmeri pribl. 5 hektrajev, na stezo in cesto navo�enih ogromno kubi?nih metrov peska. Ve?ino teh del je opravil Du�an Zorko sam s svojimi stroji.Kot zanimivost velja omeniti, da je na podro?ju letali�?a Seno�et �e leta 1952 z letalom PO-2 med prvimi pristal Vinko �tefani?, najstarej�i pilot s konji�kega, ki se je za pilota iz�olal �e leta 1946, letos pa bo praznoval 80. rojstni dan. Vzletno-pristajalna steza je leta 1994 dobila kon?no podobo in razse�nosti. AK je uredil odnose tudi s sosednjimi kmetovalci, ki so pridobili velik travnik za precej �ivalske krme, klub pa urejeno travnato stezo. Poseben podvig je uspel tudi z izklju?itvijo visokonapetnostnega daljnovoda, ki je bil iz omre�ja izklju?en za en teden, tako da je bilo mogo?e na �ice namestiti ozna?evalne krogle. Danes je Letali�?e Seno�et v �i?ah pri Slovenskih Konjicah mati?no letali�?e Aerokluba Slov. Konjice. Letali�?e razpolaga s travnato vzletno-pristajalno stezo dimenzij 810 m � 60 m (podrobnosti so navedene na koncu biltena), hangarjem, velikim ve?namenskim prostor za pouk in dru�abne aktivnosti, upravnikovo pisarno, sanitarnimi prostori, ?rpalko za letalsko gorivo itd. Okoli hangarja je velika in urejena travnata povr�ina, tako da je mo�no tudi �otoriti, kar z veseljem izkoristijo npr. na�i obiskovalci-piloti iz tujine in padalci.Letali�?e Seno�et je pogosto kraj dogajanja tudi za neletalske dejavnosti. Kot zelo primerno se je izkazalo za ve?je prireditve najrazli?nej�e vsebine, ki so jih pripravila razli?na dru�tva ali podjetja (zbori, zleti, pikniki, glasbene prireditve, gledali�ke predstave, rave zabave�).

Hangar

Do hangarja je vodila trnova pot. Za?elo se je s poskusi postavitve monta�nega hangarja na dana�nji lokaciji, pa zaradi nasprotovanja Kmetijske zadruge Slov. Konjice ni bil postavljen. Leta 1984 je aeroklub odkupil star celjski hangar, ga z lastnim delom podrl, razstavil na sestavne dele in prepeljal v Slovenske Konjice. A �e pred postavitvijo so se stvari mo?no zapletle in hangar je nepostavljen sprhnel. Razmere za hangar so bile ugodne zopet leta 1991, ko pa so jih zapletle osamosvojitev in vojna za Slovenijo ter razpad ob?ine Slovenske Konjice na tri nove. Po dolgih negotovostih se aeroklub odlo?i za postavitev hangarja, ki mu ga je podarila slovenska vojska in katerega so ?lani sami podrli v �torah in ga prepeljali v Konjice, kjer so ga ve? let skrivali na razli?nih lokacijah. Poleti leta 1995 v te�kih pogojih in rekordnem ?asu dveh tednov objekt postavijo ?lani AK. Tu se je pokazala vsa spretnost in sr?nost ?lanov. Hangar je bil najve?ji objekt, zgrajen v letu 1995 na obmo?ju novih ob?in Slov. Konjice, Zre?e in Vitanje, slovesna otvoritev pa je bila na veli?astnem letalskem mitingu. Dela na hangarju so potekala �e dobesedno celo zadnjo no? pred otvoritvijo.

Gradnja hangarja

Za AK se je tako kon?alo 16-letno obdobje tavanja in gostovanja na tujih letali�?ih ter so bili ustvarjeni pogoji za normalno delo. Seveda so manjkali �e spremljevalni prostori, kot npr. u?ilnica, upravnikova pisarna, sanitarni prostori. Vsi ti so bili pridobljeni s prizidkom k hangarju, ki je bil zgrajen leta 1999. Pri gradnji in re�evanju dnevnih tehni?nih problemov je veliko po�rtvovalnosti in spretnosti pokazal Marjan �ajtegel. Pri sodelovanju z ostalimi aeroklubi velja poudariti, da je AK Slov. Konjice lepo sodeloval z vsemi sosednjimi klubi, posebej pa je treba izpostaviti AK Velenje, ki nam je nudil posebno podporo vrsto let.

Letala

Pridobitev lastnega letala je vrsto let bil osrednji cilj AK Slov. Konjice. Prizadevanja za njegovo pridobitev so bila opisana �e zgoraj. Letalska politika v SFRJ je omogo?ala pridobitev letala prek letalske zveze le uveljavljenim klubom, mo�nosti nakupa v lastni organizaciji pa skoraj ni bilo. �ele ko smo dokazali, da imamo iz�olanih dovolj motornih pilotov, nam je Letalska zveza Slovenije dodelila motorno letalo U-75, ker pa nismo imeli hangarja, letalo nikoli ni pri�lo v roke AK Slov. Konjice. Prvo motorno letalo, Maule MX-7, je tako leta 1992 kupila skupina ?lanov AK. �tirisede�no enomotorno letalo MX-7 je ameri�ke izdelave in ve?namensko uporabno, npr. za panoramske lete, �olanje, vleko jadralnega letala, izmet padalcev. Kmalu zatem je pri�lo �e eno letalo, �olski PA-38.
Danes klub razpolaga z motornimi letali (Utva-75, Maule Mx-7, Piper Tomahawk Pa-38, Piper Warior III), dvema jadralnima (VUK-T in Blanik), dvema motornima zmajema in �estimi jadralnimi padali, ob?asno tudi s helikopterjem.

Letalske �ole

Vzgoja lastnega strokovnega kadra je bil �e od vsega za?etka osrednji cilj Aerokluba Slovenske Konjice. Ker klub sprva ni razpolagal z lastno infrastrukturo in ustreznimi materialnimi sredstvi, se je precej ?lanov �olalo v drugih klubih in organizacijah. Prva generacija jadralnih pilotov (Jo�e Frim, Silvo Brglez, Darko Mastnak in Jure Krajnik) je sicer letela na sosednjih letali�?ih, celotno teoreti?no usposabljanje pa je bilo izvedeno v doma?ih prostorih, kjer se je predavanj udele�ilo 9 kandidatov. Naslednjo generacijo (Iztok Trafela, Marjan �ajtegel, Peter Ledinek) je v celoti iz�olal doma?i u?itelj Peter Ravnak; teoreti?ni del v klubskih prostorih, na letenje pa se je bilo potrebno voziti v Slovenj Gradec.
V nadaljevanju se je te�i�?e �olanja preusmerilo na motorno letenje, ko je bil najprej v internatu na Ptuju iz�olan Vlado Koro�ec, ?ez nekaj let pa �e Iztok Trafela, slednji z doma?im u?iteljem. �tevilni piloti, ki so se �olali in delovali v voja�kih letalskih silah nekdanje Jugoslavije (Ljubo Pliber�ek, Ale� Ledinek, Stanko Kolar, Vili Pleter�ek, Branko Rek, Damjan Fijav�), pa so po osamosvojitvi Slovenije okrepili klubski strokovni kader.Po izgradnji hangarja in nakupu prvih letal je bilo dolgoletno prizadevanje kronano z uradno registracijo treh letalskih �ol, danes pa v okviru kluba delujejo �tiri letalske �ole, in sicer za jadralno, motorno in helikoptersko letenje ter jadralno padalstvo. Teoreti?no �olanje bodo?ih pilotov in izobra�evalna predavanja (npr. o meteorologiji, uporabi sodobnih navigacijskih naprav, angle�ki letalski terminologiji, predpisih s podro?ja letalstva ipd.) za vse ?lane AK potekajo predvsem v zimskem ?asu, prakti?ni del pouka pa se izvaja od junija do oktobra ve?inoma na vzleti�?u Seno�et, v ostalih mesecih pa na brni�kem letali�?u. ?e so v skupini vsaj trije bodo?i piloti, �olanje poteka intenzivno in takoreko? vsak primeren dan, ki je primeren za letenje.
Danes je med ?lanstvom AK Slov. Konjice strokovni letalski kader, ki je med bolj�imi v Sloveniji.

Prireditve in tekmovanja

Najodmevnej�a prireditev je letalski miting, ki ga AK Slov. Konjice �e tradicionalno organizira na svojem letali�?u Seno�et vsako leto od 1983. naprej, obi?ajno prvi konec tedna v avgustu (miting je zaradi vojne za Slovenijo odpadel le leta 1992).
Prvi miting je bil 24. julija 1983. Sodelovalo je 12 letal, padalci, letalski modeli, nastopali najbolj�i piloti iz Slovenije. Najve?je navdu�enje na nebu je po�el Marjan Kencijan z akrobatskim letenjem, z �zemeljskim� delom pa se je izkazal zlasti Tone Pliber�ek, ki je zaradi malo�tevilnega ?lanstva k pripravam in izvedbi mitinga pritegnil mnogo svojih sosedov iz Mizarske ulice. Pekel se je bik na �aru, organiziran je bil sre?elov, obiskovalci so bili navdu�eni. Na mitinge redno prihaja okoli 5000 obiskovalcev, med njimi so visoki gostje iz gospodarstva in politike, na programu pa so vrhunske letalske to?ke.
Med ve?jimi javnimi prireditvami dr�avnega pomena, ki jih je organiziral AK, velja izpostaviti naslednje:

� prvo razglasitev najbolj�ih �portnikov � letalcev v samostojni Sloveniji dne 23. 1. 1993 v Zre?ah; prireditev je potekala pod okriljem Letalske zveze Slovenije, spremljala pa jo je letalska razstava vseh slovenskih letalskih proizvajalcev in tiskovna konferenca desetih dr�avnih reprezentanc;

� prvo sre?anje Zdru�enja lastnikov letal in pilotov Slovenije (AOPA � Aircraft Owners and Pilots Association) v letu 1995;

� zadnjih deset let klub organizira vsakoletno dr�avno prvenstvo motornih pilotov, leta 1999 pa je izvedel mednarodni aerorally Alpe Adria;

� prvi zbor voja�kih pilotov Slovenije leta 2004, ki je postal tradicionalen vsakoletni dogodek.

Kontakt: