Ime in�tituta in Logotip:

In�titut za politike prostora http://ipop.si/

Sede� in�tituta:  

IPOP - In�titut za politike prostora

Tr�a�ka 2

SI-1000 Ljubljana

Slogan in�tituta:

In�titut za politike prostora (IPoP) deluje kot nevladna organizacija in neodvisni raziskovalni zavod na podro?ju prostora. Na� namen je doseganje sinergij med razli?nimi vedami in praksami, ki se tako ali druga?e ukvarjajo s prostorom.

Kratek opis in�tituta:

Cilji
In�titut za politike prostora (IPoP) deluje kot nevladna organizacija in neodvisni raziskovalni zavod na podro?ju prostora. Na� namen je doseganje sinergij med razli?nimi vedami in praksami, ki se tako ali druga?e ukvarjajo s prostorom. Politike prostora obsegajo strategije javnih in zasebnih akterjev z na?rtovanimi prostorskimi u?inki, kot npr. prostorske in urbane politike od lokalne do evropske ravni. Vklju?ujejo pa tudi formalne in neformalne politike, pri katerih je prostorska dimenzija njihov nelo?ljivi del, ki pa praviloma ni v ospredju. Primeri teh so npr. regionalna politika, prometno na?rtovanje ali sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov.

Pri svojih aktivnostih si prizadevamo, da vanje v ?im ve?ji meri vklju?ujemo tudi druge strokovne organizacije in lokalne pobude (organizirane skupine prebivalcev posameznih obmo?ij, ki si prizadevajo za kakovostnej�e neposredno �ivljenjsko okolje). Na ta na?in se po eni strani od spodaj, iz prakse, oblikuje mre�a komplementarnih organizacij na podro?ju prostora, po drugi strani pa se tako oblikuje tudi skupno razumevanje problemov, ciljev delovanja in potrebnih aktivnosti, ki bo omogo?ilo bolj u?inkovito delovanje v prihodnje.

Ustanovitev
In�titut je bil uradno ustanovljen kot zasebni zavod 1. marca 2006, v sodni register pa je bil vpisan 29. maja 2006. Ustanovitelji so Bla� Kri�nik, Marko Peterlin, Peter �enk in Tadej �aucer. In�titut deluje kot neprofitna organizacija.

In�titut redno posluje od decembra 2006. Od februarja 2008 je in�titut vpisan v evidenco raziskovalnih organizacij Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s svojo raziskovalno skupino, ki trenutno �teje 5 ?lanov.

Organiziranost

ZAPOSLENI
Aidan Cerar
Po diplomi iz sociologije nadaljuje doktorski �tudij na Fakulteti za dru�bene vede v Ljubljani. Na in�titutu je vklju?en v razli?ne projekte, povezane z vklju?evanjem lokalnih skupnosti, urbano regeneracijo in mre�enjem nevladnih organizacij. Poleg tega sodeluje tudi z British Councilom.

Ana Kosi
Po diplomi na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani kon?uje interdisciplinarni podiplomski �tudij prostorskega in urbanisti?nega na?rtovanja na Fakulteti za gradbeni�tvo in geodezijo v Ljubljani. Z Urbanisti?nim in�titutom v Ljubljani je sodelovala na podro?ju strate�kega na?rtovanja prometa. Na in�titutu se ukvarja s �tudijami kohezijske in regionalne politike EU.

Dr. Bla� Kri�nik
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je �tudij nadaljeval na Akademiji za arhitekturo v Rotterdamu, kjer je dve leti delal kot raziskovalec. Doktoriral je s podro?ja sociologije vsakdanjega �ivljenja na Fakulteti za dru�bene vede v Ljubljani. Je gostujo?i profesor na oddelkih za urbano sociologijo in arhitekturo Univerze v Seulu. Na in�titutu raziskuje globaliziranje mest in dru�bena gibanja.

Toma� Miklav?i?
Diplomiral je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Po �tudiju se je zaposlil na Ministrstvu za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranja, kjer je opravil izobra�evanje ob delu na Koordinacijski enoti programa ESPON v Luksemburgu. Ukvarja se s ?eznacionalnim teritorialnim sodelovanjem ter kon?uje podiplomski �tudij prostorskega in urbanisti?nega planiranja na Fakulteti za gradbeni�tvo in geodezijo.

Marko Peterlin
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in nekajletni praksi je �tudij nadaljeval na Katalonski politehni?ni univerzi v Barceloni, kjer je zaklju?il magistrski �tudij Metropolis. Na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani se je ukvarjal z evropskimi prostorskimi politikami ter s strate�kim prostorskim na?rtovanjem predvsem v povezavi s prometnim na?rtovanjem. Sodeluje s Fakulteto za pomorstvo in promet v Portoro�u.

Mag. Maja Simoneti
Krajinska arhitekta in urbanistka s posluhom za kakovost zelenih in javnih povr�in, za prosto?asne rabe prostora in za potrebe otrok, je od diplome zaposlena v podjetju LUZ d.d. Magistrirala je na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani na temo vklju?evanja javnosti v urejanje mestnih zelenih povr�in. Je ?lanica Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Dru�tva krajisnkih arhitektov Slovenije in sodelavka spletnega portala Trajekt. Raziskovalno se trenutno osredoto?a na urejanje zelenih povr�in, s participacijo in partnerstvi v urejanja prostora ter s promocijo urejanja prostora in prostorsko pismenostjo.

Tadej �aucer
Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani je ve? let delal kot projektant. Pred diplomo se je izpopolnjeval na Accademia di architettura, Mendrisio, �vica. Kon?uje �tudij na Interdisciplinarnem podiplomskem �tudiju prostorskega in urbanisti?nega planiranja na Fakulteti za gradbeni�tvo in geodezijo, kjer je zaposlen. Sodeluje z Oddelkom za krajinsko arhitekturo Biotehni�ke fakultete.

Klju?ne dejavnosti:

Delovanje in�tituta izhaja iz medsebojnega prepletanja teorij in praks. Prve omogo?ajo razumevanje politik prostora in obsegajo predvsem raziskovalne dejavnosti. Druge omogo?ajo usmerjanje politik prostora in obsegajo raznovrstne dejavnosti od na?rtovanja prek svetovanja do strokovnega mre�enja ali izvajanja razli?nih izobra�evalnih dejavnosti.

Na�i ?lani so usposobljeni na podro?ju:

Vseh zgoraj, podrobneje na�tetih dejavnosti.

Kaj bi o svojem in�titutu �e radi izpostavili?

Urejanje prostora

Urejanje prostora poleg na?rtovanja vklju?uje tudi gradnjo, rabo, vzdr�evanje in prenovo vseh sestavin prostora. In�titut za politike prostora spodbuja povezovanje vseh dele�nikov pri urejanju prostora, prebivalcev in organiziranih lokalnih pobud, prostorskih na?rtovalcev, investitorjev in nosilcev urejanja prostora, ker verjamemo, da je le na tak na?in mogo?e dose?i dolgoro?ne pozitivne u?inke za urejanje prostora.

Sodelovanje pri urejanju prostora

Kako dobro poznate svojo sosesko ali kraj? Vam nudi urejeno, varno in zdravo �ivljenjsko okolje? So v bli�ini trgovine, parki, vrtec, zdravstveni dom, �portne povr�ine ipd.? So morebitni na?rti potencialnih investitorjev koristni ali �kodljivi za va�e lokalno okolje?

Kakovostno bivalno okolje je eden klju?nih dejavnikov dobrega �ivljenja in tudi va�a pravica. Spoznajte in uveljavite jo � sodelujte v procesih upravljanja in soodlo?anja pri vpra�anjih urejanja prostora. Spremljajte uradna sporo?ila institucij, pristojnih za okolje in prostor, medije, predvsem lokalne in ?etrtne ?asopise. Dobro seznanjeni z dogajanjem v va�i okolici se boste lahko pravo?asno in pravilno odzvali na ne�elene dogodke v va�i soseski. Ena izmed u?inkovitih oblik lokalne samouprave oz. soodlo?anja v okoljskih zadevah je tudi organizirana lokalna pobuda.

Pove�ite se in soodlo?ajte

Med va�imi sosedi in drugimi prebivalci soseske ali kraja je zagotovo veliko ljudi, ki si, podobno kot vi, �elijo �iveti v kakovostnem okolju. Z mo?nim lokalnim zavezni�tvom boste pri pogajanjih z odlo?evalskimi institucijami u?inkovitej�i kot neorganizirani posameznik. Pove�ite se in izrazite svojo pobudo pristojnim okoljskim institucijam.

Novice

Projekti

Knji�nica

Kontakt: