| SDPG | ||||
|
|
Slovensko društvo za podzemne gradnje: Društvo po zgledu nemškega sorodnega društva združuje strokovnjake s podro?ja inženirske geologije, mehanike tal in geotehni?nega inženirstva ter mehanike kamnin.
Ime društva in Logotip:
Sedež društva: SDPG - Slovensko društvo za podzemne gradnje Ašker?eva 12 SI-1000 Ljubljana Slogan društva: Pospešena gradnja podzemnih objektov predvsem pa predorov je v zadnjih desetletjih narekovala strokovno združevanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tovrstnimi gradnjami. Društvo po zgledu nemškega sorodnega društva združuje strokovnjake s podro?ja inženirske geologije, mehanike tal in geotehni?nega inženirstva ter mehanike kamnin. Kratek opis društva: Pospešena gradnja podzemnih objektov predvsem pa predorov je v zadnjih desetletjih narekovala strokovno združevanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tovrstnimi gradnjami. V bivši Jugoslaviji je bilo organizirano društvo z imenom Jugoslovansko društvo za mehaniko hribin in podzemna dela, ki je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih zelo aktivno v državnem kot tudi v svetovnem merilu. To ne nazadnje dokazuje, da mu je bila leta 1970 zaupana organizacija svetovnega kongresa za mehaniko kamnin. Eden izmed najbolj aktivnih ?lanov je bil prof. Branko Kujundži?, ki je bil ve? let tudi predsednik tega društva. V Sloveniji je bil poleg strokovnjakov z Geološkega zavoda Ljubljana, predvsem strokovno in znanstveno dejaven na tem podro?ju prof. dr. Ivan Sovinc s sodelavci Laboratorija za mehaniko tal pri Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani. Kasneje je dr. Franc Ko?ar, kot vodilni geomehanik v Premogovniku Velenje, dal veliki prispevek k razvoju stroke in mo?no oplemenitil delo na podro?ju mehanike hribin. Leta 1985 je bil v Velenju organiziran zelo uspešen 6. Jugoslovanski simpozij za mehaniko hribin in podzemna dela, kar je glede na razmere v stroki tedaj predstavljalo priznanje slovenskim strokovnjakom. Z ustanovitvijo samostojne in mednarodno priznane Republike Slovenije je bilo ustanovljeno Slovensko geotehni?no društvo SLOGED, katerega prvi predsednik je bil prof. dr. Ivan Sovinc. Društvo po zgledu nemškega sorodnega društva združuje strokovnjake s podro?ja inženirske geologije, mehanike tal in geotehni?nega inženirstva ter mehanike kamnin. Podro?je gradnje podzemnih objektov je bilo v devetdesetih letih organizirano v okviru Slovenskega nacionalnega komiteja za gradnjo predorov, ki ga je uspešno vodil prof. dr. Uroš Bajželj ob sodelovanju drugih strokovnjakov s tega podro?ja izmed katerih so veliko prispevali k razvoju stroke g. Boris Mikoš, univ. dipl. inž. gradb., dr. Borut Petkovšek, dr. Peter Podkrajšek, dr. Evgen Dervari?, Andrej Lo?niškar, univ. dipl. inž. geolog., Anton Marinko, univ. dipl. inž. gradb., Leon Kostiov, univ. dipl. inž. gradb., doc. dr. Andrej Zajc, prof. dr. Jurij Modic in drugi. Leta 2001 je bilo na pobudo predstavnikov strokovnega in znanstvenega življenja ter gospodarskih družb in javnih zavodov ustanovljeno Slovensko društvo za podzemne in geotehni?ne konstrukcije - SDPGK, ki je združevalo strokovnjake razli?nih strok, ki se ukvarjajo predvsem s podzemnimi gradnjami za razli?ne potrebe, saj so to kompleksni objekti, ki zahtevajo sodelovanje razli?nih inženirskih in naravoslovnih strok. Za predsednika je bil izvoljen prof. dr. Jakob Likar. Vse od leta 1992 je, prej Slovenski nacionalni komite pri ITA, potem pa Slovensko društvo za podzemne in geotehni?ne konstrukcije – SDPGK, organiziralo vsake dve leti mednarodno posvetovanje s podro?ja gradnje predorov in drugih podzemnih prostorov. Vsa posvetovanja, ki so bila strokovno uspešna ne samo v slovenskem prostoru, temve? tudi širše, so vsakokrat vnašala dvig strokovnega nivoja stroke, omogo?ala izmenjave mnenj in kriti?nih pogledov na dolo?ene tehni?ne rešitve gradnje in presegala zaprtost stroke proti svetu. Leta 2007 se je na pobudo ve?ine ?lanov društva preimenovalo v SLOVENSKO DRUŠTVO ZA PODZEMNE GRADNJE – SDPG, s sedežem na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Ašker?eva 12, 1000 Ljubljana. Vodstvo društva in druge organe društva sestavljajo predsednik, podpredsednik, ?lani izvršilnega odbora, ?lani nadzornega odbora ?lani ?astnega razsodiš?a in namestnika ?lanov ?astnega razsodiš?a. Društvo ima tudi potrjen nav statut, ki je usklajen z zakonodajo, ki pokriva to podro?je. SDPG je tudi aktivni ?lan mednarodnega društva ITA – AITES – International Tunnelling and Underground Space Assotiation s sedežem v Lozani v Švici. Društvo tudi letos organizira že 9. Mednarodno posvetovanje o gradnji predorov in drugih podzemnih prostorov, ki bo od 16 - 18. Septembra v Ljubljani. Klju?ne dejavnosti: inženirske geologije mehanika tal geotehni?nega inženirstva mehanike kamnin. Naši ?lani so usposobljeni na podro?ju: inženirske geologije mehanike tal geotehni?nega inženirstva mehanike kamnin Kaj bi o svojem društvu še radi izpostavili? Mednarodno posvetovanje o gradnji predorov in podzemnih prostorov Vsebina in namen posvetovanja Varnost podzemnih objektov, ekonomi?nost njihovega na?rtovanja, gradnje,vzdrževanja in uporabe, kvaliteta vgrajenih materialov in opreme ter same gradnje, so seveda vprašanja, ki v današnji, sodobni, demokrati?ni družbi ne zanimajo ve? samo ožje strokovne javnosti, ampak tudi širšo, civilno družbo. To dokazujejo tudi javne polemike, ki se razvnemajo ob gradnji nekaterih slovenskih predorov, naj omenim samo predora Šentvid v Ljubljani ter Markovec v Kopru. Taka sre?anja, kot je prihodnja konferenca, pa so najboljša priložnost, da o razli?nih predlogih in idejah, o katerih potekajo polemike spregovori tudi strokovna javnost in jih kriti?no analizira. Rezultati teh analiz, izmenjava prakti?nih izkušenj pridobljenih v preteklosti, kakor tudi v sedanjosti, pri na?rtovanju novih projektov, skupaj z dodano vrednostjo najnovejših znanstvenih izsledkov iz tega podro?ja, so najboljša popotnica za dobro delo v prihodnosti. Na?rtovanje in gradnja predorskih in drugih podzemnih objektov namre? ni enostavna naloga. Upamo pa si zatrditi, da je slovenska projektantska in izvajalska stroka v zadnjih dveh desetletjih na tem podro?ju stopila ob bok svetovni konkurenci. Lahko se s ponosom ozremo na prehojeno pot, ki se je za?ela z gradnjo predora Karavanke. Še danes je to najdaljši cestni predor, ki ga imamo v Sloveniji. V bližnji prihodnosti so na?rtovane nove in posodobljene železniške povezave, ki bodo zahtevale visok strokovni pristop in kon?no izvedbo projektov. Kontakt:
|
